Na okrogli mizi, ki jo je v Novi Gorici včeraj pripravila Britansko-slovenska gospodarska zbornica, so nekateri gospodarstveniki skupaj z veleposlanico Velike Britanije v Sloveniji Sophie Honey spregovorili o trgovinskih odnosih med državama in prihodnosti po izstopu Velike Britanije iz EU. Dogodka se je udeležilo več kot 70 gospodarstvenikov in podjetnikov iz severnoprimorske regije, ki jih je po beseda direktorice zbornice Barbare Uranjek zanimalo predvsem …

Na okrogli mizi so izpostavili tudi željo po prihodu večjega števila investitorjev iz Velike Britanije v Slovenijo, ki naj bi vlagali predvsem v turizem, je povedala direktorica Severno Primorske gospodarske zbornice Nevenka Volk Rožič: Za severnoprimorsko gospodarstvo je Velika Britanija na sedmem mestu po izvozu. Lani so izvozili za slabih 53 milijonov evrov, kar predstavlja 3,5 odstotka vrednosti celotnega izvoza regijskega gospodarstva, zabeležili pa so 31-odstotno rast glede na predhodno leto. Za izvoz na britanski trg se zanimajo predvsem podjetja iz živilskopredelovalne industrije, je še povedala Volk Rožičeva, na njem pa je že prisotno večje število vipavskih in briških vinarjev.

Na nedavni okogli mizi o izzivih goriškega gospodarstva so župani predstavili tudi, kako je z razpoložljivim prostorom in opremljenostjo obrtno-poslovnih con. Župan Občine Miren-Kostanjevica Mauricij Humar:

Kanalski župan Andrej Maffi se bolj nagiba k iskanju individualnih rešitev za posamezne podjetnike. Na nova zemljišča pa čakajo investitorji v Kromberku, kjer je mestna občina pridobila denar za komunalno opremo poslovne cone. Kje so postopki, je povedal župan Matej Arčon. Premika se postopoma tudi v t.i. oskrbovalnem centru Volčja Draga, pa tudi na Dobrovem, kjer se občina bori predvsem s poplavno zaščito. Briški župan Franc Mužič. Po Mužičevih besedah je tudi investitor za tehnične preglede, mehanično delavnico in gostinski lokal na tem mestu v pridobivanju gradbenega dovoljenja. Poslovna cona Lavžnik v Šempetru je večinoma že zasedena. je povedal župan Milan Turk, ki pričakuje nove razpise za financiranje komunalne infrastrukture.

Nelojalna konkurenca, nepretočnost slovenskih cest, visoki stroški cestnine in še na nekatere druge težave so opozorili prevozniki na sobotnem srečanju na Mircah v Ajdovščini:

: je povedal vipavski prevoznik Bogdan Semenič. „Vaše delo je pomembno, saj je danes logistika izjemnega pomena,“ pa je približno 2000 zbranih nagovoril premier Marjan Šarec, ki je obljubil da bo vlada prevoznikom prisluhnila: Ne govorimo o zahtevah, ampak o izzivih, ki so pred nami, je dodala Alenka Bratušek, ministrica za infrastukturo: Cestni promet in logistika prispevata 17 % bruto domačega proizvoda, je poudaril Peter Pišek, predsednik sekcije za promet pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije, ki je skupaj z Gospodarsko zbornico Slovenije priredila dogodek: In kot je dodal ajdovski prevoznik Milan Slokar, predsednik sekcije za cestni transport pri GZS:

Pred nami so še zadnji izdihljaji letošnje trgatve. V sežanski kleti so včeraj pričeli s trgatvijo zadnjih 25 hektarjev posajenih s sorto refošk, vipavska klet bo jutri pričela s prevzemom sorte cabernet sauvignon, ki ga bo sicer zaključila v naslednjem tednu. V briški kleti še odkupujejo rebulo, s prevzemom cabernet sauvignona pa bodo pričeli konec naslednjega tedna. Oceno letošnje letine je včeraj na novinarski trgatvi podal direktor Vinske kleti Brda Silvan Peršolja:

Ker je obilo pridelka povsod po Evropi, v briški kleti pričakujejo pritisk na cene.

Kjer je pomembno vzdrževati kakovost, še poudarja Peršolja. Kljub obilnemu pridelku so obdržali lanske cene, za grozdje posebnih kakovosti in deficitarne sorte so celo nekoliko zvišali. Razpon cen se giblje med 0,40 EUR in 1,20 EUR.

Kraljica še vedno ostaja rebula, poudarjajo v briški kleti.

Če želimo, da rebula ostane tržno zanimiva, moramo dobiti način, da to skupno naredimo, še zaključuje Peršolja.

Goriški obrtniki in podjetniki so danes na okrogli mizi v novogoriškem obrtnem domu želeli od županov slišati, kje vidijo priložnosti in izzive goriškega gospodarstva. Večkrat so izpostavili pomanjkanje ustreznega kadra in vlogo, ki naj bi jo pri tem imel MIC. Dobrodošle so spodbude Sklada za razvoj malega gospodarstva Goriške, kritike pa so letele na dolgotrajne in zapletene postopke, ki bi jih država morala poenostaviti, konkretnih ukrepov pa s strani predstavnika oblasti iz Ljubljane danes ni bilo slišati. Kanalski župan Andrej Maffi.

Župani so predstavili aktualno stanje, zlasti pri urejanju obrtnih con v posameznih občinah. Premika se tako v Volčji Dragi kot Kromberku in Biljah, v Šempetru in Vrtojbi čakajo razpise za komunalno opremljanje, v Brdih pa so se borili s protipoplavno ogroženostjo. Briški župan Franc Mužič.

Po mnenju Zorana Simčiča, predsednika OOZ Nova Gorica, ki je pripravila današnje srečanje, je sodelovanje z župani na visoki ravni in ga želijo ohraniti oz. nadgraditi tudi v naslednjem mandatu.

 „Predsednik in član uprave Hita Janez Mlakar in Tevž Korent se z igralništvom ukvarjata od aprila lani in nimata dovolj znanja in kompetenc,“ kar je eden od razlogov, da ju je sinoči nadzorni svet družbe predčasno odpoklical, saj Hit d.d. ne dosega zastavljenih ciljev. Več pojasnil prvega nadzornika družbe Marjana Pintarja je v prispevku povzela Kristina Furlan.

"Z razrešitvijo se ne strinjava in bova vložila vsa pravna sredstva," pa sta v pisni izjavi za javnost poudarila razrešena Mlakar in Korent, ki navajata: „Nadzorni svet naju je nepričakovano razrešil, brez kakršnekoli obrazložitve. Ves čas trajanja najinega mandata sva z družbo upravljala kot dober gospodar in prepričana sva, da sva družbo vodila dobro. Dosegli smo zelo dobro poslovanje nad načrti vseh divizij, razen segmenta igralniških miz. Čisti poslovni izid v prvih 8. mesecih je 1,3 milijone evrov. Mislim, da so podatki dovolj jasni, da ni bilo razlogov za kakršno koli razrešitev. Razloge zanjo bo moral javnosti in sodišču predstaviti nadzorni svet," sta še zapisala sedaj že nekdanja člana uprave družbe Hit.

Za komentar dogajanja zaprosili tudi novogoriškega župana Mateja Arčon:

Da je poslovanje podjetja slabo, ni skrivnost, še dodaja Arčon, ki meni, da ne gre za politično odločitev: