• Facebook
  • Twitter
  • YouTube
  • Instagram
  • pw_czs
  • Facebook
  • Twitter
  • YouTube
  • Instagram
  • pw_czs

Kristina Furlan

Kristina Furlan

Na Cerju se ta teden nadaljuje pogozdovanje požarišča, čeprav ne v obliki vseslovenske akcije sajenja, kot se je to zgodilo natanko leto dni nazaj, saj so jo morali zaradi epidemije že dvakrat prestaviti. Občina Miren-Kostanjevica in zavod za turizem sta se tako odločila, da vseeno nadaljujeta s sajenjem, a tokrat brez prostovoljcev. Anja Sedevčič, svetovalka za turizem in kulturo:

Kjer smo tudi Robinovci lani pustili svoj pečat. Sedaj pa so na delu strokovnjaki. Vodja sežanske enote Zavoda za gozdove Boštjan Košiček:
Kampanja Drevo za Cerje se tako nadaljuje in organizatorji upajo, da bodo lahko skupno akcijo sajenja s prostovoljci izvedli spomladi. Sedevčičeva dodaja:
Kjer jih sicer čaka še menjava nekaj odmrlih dreves v Drevoredu hvaležnosti in zaščita debel z mrežo pred divjadjo. Sedaj, ko je iz drevoreda odstranjeno kamenje, skupaj s Fakulteto za arhitekturo v Ljubljani snujejo projekt izgradnje suhih zidov, ki bodo območje ščitili pred novimi požari, hkrati pa bodo študenti na tem mestu spoznavali elemente suhozidne gradnje, ki je od lani umeščena na Unesco seznam nesnovne dediščine človeštva.

Potem ko so v prvem valu epidemije kulturne dogodke vneto prestavljali in si s tem nakopali sizifovo delo, so sedaj ubrali drugačne, predvsem spletne poti do uporabnikov, je povedala direktorica Kosovelovega doma Sežana Nina Ukmar:

Ta teden pa ob podpori sežanske občine pripravljajo kulturni dan za šolo, tako da si bodo učenci lahko brezplačno ogledali film in sledili pogovoru po projekciji.
V ta namen so uspešno kandidirali na razpisu Centra za kreativnost in pridobili denar Ministrstva za kulturo.

Tudi v Kulturnem domu Nova Gorica so kljub zaprtim dvoranam aktivni in so se posvetili nekaterim zadevam, za katere sicer primanjkuje časa. Direktorica Pavla Jarc.

Jarčeva, ki je tudi predsednica Združenja kulturnih domov in ustanov Slovenije, je med epidemijo že večkrat pozvala državo in lokalno skupnost k odgovornemu odnosu do kulture.
Obe direktorici, ki sta tudi gostji današnje dopoldanske oddaje, poudarjata, da že močno pogrešajo občinstvo in neposreden stik z obiskovalci in umetniki.

Od decembra bodo starši otrok, ki obiskujejo javne vrtce v mestni občini, plačevali povprečno slabih sedem odstotkov več. O razlogih za podražitev, vodja oddelka za družbene dejavnosti Marinka Saksida:

Najbolj, za več kot 9 odstotkov, za jaslični program, slabih 8 odstotkov v oddelkih 3-4 leta in kombiniranih oddelkih, najmanj pa v razvojnem oddelku. Cene ostajajo enotne za vse enote vrtca in kraje v mestni občini, poleg tega se ohranjajo tudi vse dosedanje olajšave za starše.

Uvaja pa se na pobudo Odbora za socialno varstvo in zdravstvo večja možnost prilagajanja obratovalnega časa potrebam staršev.

Če bi vse vrtce odprli pol ure prej in zaprli pol ure kasneje bi to skupno stalo dodatne tri tisočake na mesec. Starši morajo potrebo po podaljšanju poslovnega časa pisno izraziti ob aprilskem vpisu otroka v vrtec in nato tudi dejansko koristiti.
Doslej sta bili namreč potrebni dve izraženi potrebi na oddelek, zaradi česar je bilo težje doseči podaljšano obratovanje predvsem v vrtcih na podeželju, ki jih obiskuje manj otrok. Tovrstne pobude so izrazili v Grgarju, kjer si želijo dostopnejši urnik, da bi se starši lažje odločali vpisovati svoje otroke v domačem kraju, ne pa tja, kjer je vrtec odprt dlje časa.

Po letih usklajevanj vizij in interesov različnih deležnikov se je dokončno oblikovala vsebina stalne razstave Na zahodnem robu, ki jo v Pomniku miru na Cerju pripravlja Goriški muzej. Postavljena in odprta bo septembra prihodnje leto ob prazniku vrnitve Primorske k matični domovini. Že te dni pa se občina in zavod za turizem Miren-Kostanjevica veselita donacije častnega občana Oskarja Kogoja, ki dopolnjuje stalno umetniško zbirko pomnika. Kogojeva dela se tako pridružujejo umetninam Rudija Španzla in pred kratkim preminulega častnega občana Jožeta Spacala.

Ki sovpada z obletnico lipiške kobilarne, 23. novembra pa praznuje Oskar Kogoj tudi rojstni dan.
Uradna predaja bo sicer izvedena, ko bodo razmere dovoljevale. Konja s simbolnim sporočilom sta že doslej pozdravila obiskovalce na vhodnih vratih v pomnik, notranjost pa odslej bogatita tudi Kogojeva ikonična konja, zlati Venetski in beli Lipicanec.
Pomnik miru na Cerju tako z novim umetniškima stvaritvama širi sporočilo o vlogi in odgovornosti slehernega posameznika za ohranjanje identitete naroda in utrjuje spomin na zasluge naših prednikov na tem zahodnem robu.

Stran 4 od 260

Studio

  • E-pošta: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.

    V ŽIVO: 05 330 28 28

    SMS: 041 760 300

Program

Oglaševanje

  • Marketing

    05/3302833

    E-pošta: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.

Kontakt

Kromberk, Industrijska cesta 5
Nova Gorica, 5000
+386 5 330 28 33