Podatki Ajpesa so pokazali, da je gospodarstvo goriške regije lani povečalo prihodke za desetino, kar je boljše od slovenskega povprečja, kljub temu da je bil čisti dobiček manjši, izguba pa večja kot v letu 2017. Vse dejavnosti do izkazale dobiček, prav tako so pozitivno poslovali v vseh severnoprimorskih občinah. Lani je šlo bolje gradbeništvu, ki je dobiček v regiji podvojilo, šest milijonov evrov več so pridelale trgovske družbe.

Po občinah pa se je gospodarstvo različno odrezalo, kot je pojasnila vodja novogoriške izpostave Ajpes Mara Kos Maver. Boljše kot družbe so lani poslovali samostojni podjetniki, prvič v desetih letih pa se je zgodil upad števila gospodarskih subjektov v regiji, kjer jih je bilo registriranih skoraj 50 manj kot leto pred tem. Zaslužimo pa na Goriškem 50 evrov manj od slovenskega povprečja, prav tako je nižja dodana vrednost na zaposlenega, medtem ko so ostali kazalniki še vedno višji kot na državni ravni, čeprav so se v preteklem letu poslabšali.

Čezmejna zaščita rebule je bila danes ponovno v ospredju v Brdih. Tam sta se glede skupnega interesa segla v roke slovenska ministrica za kmetijstvo dr. Aleksandra Pivec in predsednik deželnega odbora Furlanije Julijske krajine Massimiliano Fedriga. V mesecu dni bo sestavljena skupna tehnična skupina, ki bo preučila možne variante zaščite:

Težko bo sicer določiti točno časovnico nadaljnjih postopkov, gotovo pa sta obe različici tek na dolge proge, še dodaja Pivčeva. Briški vinar Marjan Simčič pa pravi, da je potrebno s postopki pohiteti in izkoristiti val zanimanja za rebulo na svetovni ravni:

Direktor Kleti Brda Silvan Peršolja sicer izpostavlja, da je bilo današnje omizje pomemben korak naprej.

Sicer je Pivčeva danes še poudarila, da z zaščito briškega območja pridelovanja rebule, ne bo ostalim območjem nič odvzeto. Tako Vipavci kot Kraševci kot ostali pridelovalci bodo lahko še naprej uporabljali naziv rebula.

 

Dodana vrednost na zaposlenega je vrtoglavnih 50.000 evrov, a v novogoriškem podjetju Gostol Gopan, si želijo to številko letos še povečati. Zaposlujejo preko 200 delavcev, večino v Novi Gorici, ki tudi ostaja sedež podjetja,  pravi Fabrizio Korošec, direktor družbe, saj je tu znanje. V primerjavi z lanskim letom beležijo rast za dodatnih 15 odstotkov:

Izvažajo skoraj v celoti v tujino, pristoni so praktično po vsem svetu, prav letos jim je uspelo prodreti tudi na ameriški trg z vstopom v podjetje Wallmart:

V lanskem letu so povečali proizvodne prostore v Lukavacu, kjer imajo podružnico odprto že od leta 2006, veliko težavo pa predstavlja, kot povsod pri nas, pomanjkanje tehničnega kadra:

Cilj grupacije je postati vodilna v tem sektorju v Evropri, »treniramo za ligo prvakov«, še poudarja Korošec.

 

Preteklo leto je bilo za Pivko perutninarstvo eno najbolj napornih, je leto dni po prevzemu nekdanjega Mipovega obrata v Kromberku danes dejal predsednik uprave Janez Rebec in napovedal še nadaljnjo rast proizvodnje na tej lokaciji ter posledično tudi dodatno zaposlovanje. Danes je v Pivki v Kromberku zaposlenih 68 ljudi, med njimi dober ducat nekdanjih Mipovih delavcev. Ob selitvi zastavljeni cilji, to je podvojitev proizvodnje, še niso doseženi:

je napovedal prvi mož Rebec. Rasti proizvodnje bo sledilo tudi zaposlovanje, ki naj bi se postopoma približalo stotici. Prostorske kapacitete pa zadoščajo potrebam Pivke, ki razen objekta z garderobami, ki ga sedaj najema, zaenkrat ne načrtuje drugih nakupov nepremičnin v kromberškem kompleksu. Z oživitvijo proizvodnje na mestu propadlega Mipa je zadovoljen tudi novogoriški župan Klemen Miklavič: Podjetje Pivka, ki letos praznuje 60 let obstoja, je svojo blagovno znamko odelo v prenovljeno podobo.

Računsko sodišče je ugotovilo, da Občina Ajdovščina pri pridobitvi delnic Mlinotesta ni ravnala v skladu s predpisi, saj ni zaščitila občinskih interesov. Z dobrim 6-odstotnim lastniškim deležem sicer ni imela odločujočega vpliva na upravljanje družbe, a je zaradi sklenitve delničarskega sporazuma z družbo Mlino lahko vplivala na nesprejetje ključnih odločitev skupščine Mlinotesta in z Mlinojem sodelovala pri izvedbi prevzema, kar Računsko sodišče ocenjuje kot nedopusten namen pridobitve kapitalskega deleža občine v gospodarski družbi, s čimer si je prislužila negativno mnenje glede pravilnosti poslovanja. Ajdovski župan Tadej Beočanin te očitke zavrača:

Kot je med drugim zapisalo sodišče, je že konec leta 2015 zavzelo negativno stališče do pridobivanja kapitalskih naložb občin v podjetjih, kjer ne obstaja zakonska podlaga za ugotavljanje občinskega interesa. Sledijo torej kakršni koli ukrepi glede na izrečeno negativno mnenje?

Kot smo poročali pretekli teden, je Klet Brda oddala ponudbo za nakup 50-odstotnega deleža v družbi Adriafin, ki ga prodaja Istrabenz in ima v lasti več kot tri četrt družbe Vinakoper. A to ni edini severnoprimorski vinar, ki bi rad vstopil v največjo južnoprimorsko klet, saj se za nakup poteguje tudi nekdanji Agroind oz. Vipava 1894 (na sliki), si je pa zadnji trenutek premislila KZ Agraria, ki že ima v rokah dobro petino koprske kleti. Direktor vipavske kleti Jakob Blaschitz je odločitev za oddajo ponudbe pojasnil:

Na potezi je sicer Luka Koper, ki ima predkupno pravico in čaka, kaj se bo glede na prejete ponudbe odločil Istrabenz. Blaschitz dodaja: Vipavska družba namerava načrtovani nakup opraviti brez bančnih posojil.