Epidemija s koronavirusno boleznijo še vedno skrbi povzroča vinogradnikom. Prodaja vina seje v času epidemije ustavila, pred vrati pa so že priprave na letošnjo trgatev in nov pridelek. Viška vina naj bi bilo v Sloveniji za približno 130 milijonov litrov. Direktor Kleti Brda Silvan Peršolja:

Zato je Evropska unija predvidela tri ukrepe: destilacijo, skladiščenje vina ali zeleno trgatev. V Briški kleti podpirajo ukrep destiliranja viška vina:

Podobno v prid destilaciji razmišljajo tudi v Vinu Kras in Vipavski kleti. V Vinu Kras o cenah odkupa novega letnika že razmišljajo, zaenkrat pa niso predvideli ukrepov, ki bi ogrozila plačila kmetom. Direktor VinaKras Marjan Colja

Tudi direktor Kleti Vipava Jakob Blaschitz poudarja, da imajo dovolj prostora za nov letnik, o odkupni ceni pa pojasnjuje.

V briški zadružni kleti pa bo cena odkupa zasnovana po ustaljeni praksi, glede na prodajo. Sicer naj bi, kot so izpostavili sogovorniki, vinarski sektor konec leta zabeležil za petino manjši izkupiček prodaje od predvidene.

Tudi kraško-brkinska regija želi posebno obravnavo in umestitev med posebna območja za sanancijo posledic škode v gospodarstvu zaradi epidemije.

Zaprtje meje z Italijo, nejasnosti, kdaj bo prost prehod, predvsem pa bojazen, v kakšni finančni kondiciji bodo italijanski potrošniki ob odprtju meje ter prekinjeni prilivi in naročila s svetovnih trgov so glavne bojazni in težave podjetnikov združenih v pobudi »Rešimo Goriško«. Ti so se v petek zbrali v Vili Vipolže, kjer so na mizo postavili napredke v komunikaciji z vodilnimi v državi. Marino Furlan iz podjetja Intra Lighting:

Težave se razlikujejo od branže do branže, povprečni padec prometa znaša 40 odstotkov, nekateri podjetniki so tik pred bankrotom. Gregor Simčič iz podjetja Decarnis izpostavlja dejavnost mesnic:

Posebnega posluha s strani države, da bi bilo Goriško območje posebej obravnavano ni, čeprav je skupno mnenje podjetnikov, da bo regija na kolenih, če se meja ne odpre v kratkem času.

Rešitev se tako kaže v splošnem zakonu, ki bi omogočal pomoč sleherni regiji, ki bi zašla v težave. Primož Černic iz OOZ Nova Gorica sicer pričakuje regijsko obravnavo:

S strani države so bili akterji pobude sicer pozvani, naj pripravijo statistične podatke  o prizadetosti goriškega gospodarstva. Severnoprimorske obrtno-podjetniške zbornice že pripravljajo gradiva.

V naslednjem tednu bodo predstavniki pobude nadaljevali z usklajevalnimi sestanki s predstavniki ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo ter predstavitvami poslanskim skupinam Državnega zbora. V petek pa se bo v Državnem svetu odvil posvet, ko bodo prestavljene specifike gospodarstva po panogah, podatkih in predlaganih ukrepih. Na posvet so vabljeni tudi ključni ministri.

Potem ko so lani zabležili nov mejnik z odprtjem 4 milijonov evrov vrednega poslovnega centra v Volčji Dragi, je rast podjetja Spintec, ki prav danes obeležuje 10 let delovanja, začasno ustavila epidemija.

Situacija v Hitu je resna, pravi predsednik Hitove uprave Tomaž Repinc, na čakanju do nadaljnjega ostaja 1600 ljudi. Kljub dovoljenju za obratovanje, ostajajo igralnice zaprte, tako bo do odprtja mej, šele takrat bodo ugotovili kako se odziva trg in slika za naprej bo jasnejša:

Kot je še pojasnil predsednik uprave, pripravljajo mehke prijeme odpuščanja. Številk ta hip ne more potrditi, zadeve so še vedno nejasne. Upati je, da bo tudi tretji paket ukrepov vlade šel v smeri pomoči turizmu, predvsem igralništvu. Na ustrezna ministrstva so tudi že poslali ponovni predlog glede spremembe igralniške zakonodaje:

Tudi za to so se pridružili iniciativi Rešimo goriško. Hit ima multiplikativen učinek na celotno regijo, pravi čas je, da stopimo skupaj, dodaja:

Dokler trg ne funkcionira igralnic ne bodo odpirali. Res pa je, da vse te mesece deluje spletna igralnica, ki ima italijansko koncesijo za igre na srečo na spletu in je namenjena italijanskim gostom, odprte pa so tudi tri gostinske enote.

Tudi na Krasu se gospodarstvo nadeja izdatnejših ukrepov države, podobno kot na severnem Primorskem, kjer so se zaradi bližine Italije v težjem položaju znašli že pred ostalo Slovenijo. Po petkovem srečanju z vodstvom OZS je direktorica OOZ Sežana Klementina Križman povedala, da je med obrtniki več kot 80 odstotkov podjetij družinskih. Kje je najbolj zaskrbljujoče?