• Facebook
  • Twitter
  • YouTube
  • Instagram
  • pw_czs
  • Facebook
  • Twitter
  • YouTube
  • Instagram
  • pw_czs

Erika Koncut

Erika Koncut

Dvorišče Gradu Dobrovo je bogatejše za nove vsebine. ZTKMŠ Brda je včeraj skupaj z občino in zadružno kletjo Brda ter novi grajskim gostincem Gorazdom Repšetom vdahnil dušo paviljonu, Centru rebul, novi gostinski ponudbi in novim javnim toaletnim prostorom. Direktorica Tina Novak Samec.

Center rebul je je nastal kot nadgradnja projekta Brda Home of Rebula. Direktor Kleti Brda Silvan Peršolja.

Pridobitev, ki jo bodo lahko obiskovalci bolje spoznali že na dnevih odprtih kleti ta konec tedna, se pridružuje pred letom dni obnovljeni kleti de Baguer v kletnih prostorih dobrovskega gradu, ki bo ravno tako odprta za ogled v času Dnevov odprtih kleti. Od sredine letošnjega maja pa je na Dobrovem ponovno zaživela gostinska ponudba. Novost letošnje turistične sezone na Dobrovem, za katero je poskrbel Goriški muzej, je tudi odprtje dveh grajskih stolpov za obiskovalce.

Pa še izpostavlja briški župan Franc Mužič, ki je na včerajšnji slovesnosti na Dobrovem izpostavil tudi pomembnost sprostitve prehoda italijansko-slovenske meje za goriško gospodarstvo, še posebej turizem.

 

Življenje v obmejnem pasu z današnjim dnem prehaja na tirnice iz obdobja pred epidemijo koronavirusne bolezni. Od danes je namreč prehod slovensko-italijanskem meje omogočen državljanom celotne Italije, in sicer preko vseh prehodov. Preko kontrolnih točk pa je bil prehod prebivalcem dežele Furlanije Julijske krajine dovoljen že s soboto.

Predhodno sprostitev prehoda meje za prebivalce Furlanije Julijske krajine je pozdravil tudi novogoriški župan Klemen Miklavič:

Glede nauka, ki ga je goriški prostor pridobil z izkušnjo zaprtja mej pa pravi:

Goriški  župan Rodolfo Ziberna temu dodaja, da ga veseli, da sta obe vladi spoznali, da je goriška realnost drugačna kot drugod.

»Danes sicer z epidemiološkega vidika, ampak želim si da bi bila obravnava naše dežele Furlanija Julijska krajina in našega mesta tudi v prihodnje vrsta usmeritve, ki ga je sprejela naša vlada. Moj apel obema vladama pa je, da v kolikor bo katera izmed vlad v prihodnje sprejemala ukrepe, ki imajo posledice tudi na drugi strani meje, naj poskrbita za medsebojno uskladitev med Rimom in Ljubljano.«

Oba župana ravnokar na kontrolni točki na Erjavčevi tudi slovesno pozdravljata odpravo omejitev na meji. Slovesnosti prisostvujejo mestni sveti obeh mest, župani sosednjih občin ter predstavniki podjetniške pobude Rešimo Goriško, civilne zaščite in policije. Ob tej priložnosti bodo predstavniku Goriškega muzeja predani predmeti z mejne mreže, ki je delila mesti v času epidemije.

Če se ne odpre meja z Italijo, bo goriško gospodarstvo na kolenih. Prvič potrebuje konkretno pomoč države. Nekateri podjetniki so po dveh mesecih zaprtih meja in trgov tik pred bankrotom. Tretjina delavcev bo dobila odpoved. Nihče ne zna napovedati, v kakšni finančni kondiciji bodo italijanski potrošniki, ko bo prehod meje prost. Prihodnost Goriške je torej negotova, zato podjetniki vseh branž pozivajo državo, naj tokrat ponudi roko Goriški.

Katere korake je doslej naredila pobuda Rešimo Goriško, kateri so naslednji koraki, kaj sporočajo vodilnim v državi...

Ne preslišite, to sredo takoj po 11. uri.

Zaprtje meje z Italijo, nejasnosti, kdaj bo prost prehod, predvsem pa bojazen, v kakšni finančni kondiciji bodo italijanski potrošniki ob odprtju meje ter prekinjeni prilivi in naročila s svetovnih trgov so glavne bojazni in težave podjetnikov združenih v pobudi »Rešimo Goriško«. Ti so se v petek zbrali v Vili Vipolže, kjer so na mizo postavili napredke v komunikaciji z vodilnimi v državi. Marino Furlan iz podjetja Intra Lighting:

Težave se razlikujejo od branže do branže, povprečni padec prometa znaša 40 odstotkov, nekateri podjetniki so tik pred bankrotom. Gregor Simčič iz podjetja Decarnis izpostavlja dejavnost mesnic:

Posebnega posluha s strani države, da bi bilo Goriško območje posebej obravnavano ni, čeprav je skupno mnenje podjetnikov, da bo regija na kolenih, če se meja ne odpre v kratkem času.

Rešitev se tako kaže v splošnem zakonu, ki bi omogočal pomoč sleherni regiji, ki bi zašla v težave. Primož Černic iz OOZ Nova Gorica sicer pričakuje regijsko obravnavo:

S strani države so bili akterji pobude sicer pozvani, naj pripravijo statistične podatke  o prizadetosti goriškega gospodarstva. Severnoprimorske obrtno-podjetniške zbornice že pripravljajo gradiva.

V naslednjem tednu bodo predstavniki pobude nadaljevali z usklajevalnimi sestanki s predstavniki ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo ter predstavitvami poslanskim skupinam Državnega zbora. V petek pa se bo v Državnem svetu odvil posvet, ko bodo prestavljene specifike gospodarstva po panogah, podatkih in predlaganih ukrepih. Na posvet so vabljeni tudi ključni ministri.

 

Stran 5 od 69

Studio

  • E-pošta: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.

    V ŽIVO: 05 330 28 28

    SMS: 041 760 300

Program

Oglaševanje

  • Marketing

    05/3302833

    E-pošta: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.

Kontakt

Kromberk, Industrijska cesta 5
Nova Gorica, 5000
+386 5 330 28 33