Potem ko je Ministrstvo za kulturo v petek objavilo razpis  za naziv Evropske prestolnice kulture 2025, za katero se poleg Nove Gorice najavili kandidaturo še mesta Ljubljana, Lendava, Kranj in Ptuj, so se novogoriški akterji včeraj v mestni občini srečali na prvem kulturnem zajtrku. Vodja ekipe za pripravo novogoriške kandidature Neda Rusjan Bric:

Kandidaturo morajo vložiti do konca tega leta. Medtem bodo v sodelovanju z goriškimi kulturnimi akterji  povezali niti med prijavljenimi  projekti.  Ekipa bo kmalu odprla pisarno na železniški postaji, ravno bližnji Trg Evrope pa bo kmalu postal bolj funkcionalen. V letošnjem letu bo razpisan skupni urbanistični razpis Nove Gorice in Gorice. Obe mesti bosta v enakovredni višini preko EZTS sofinancirali ureditev stične točke med mestoma.

Ravno tako preko EZTS bodo dogodki obeh mest morda že v mesecu dni združeni na trojezični enotni spletni platformi EPK.

Kaj se zgodi, ko naprava prevajalske tehnologije, ki prepoznava glasove in naredi prevod, ne deluje kot bi morala, na odru pa ostane 5 igralcev, ki govorijo le svoj in morda še en jezik? To je izhodišče 6. premiere novogoriškega gledališča, ki tokrat postreže z medarodno koprodukcijo v sodelovanju s s še štirimi nacionalnimi gledališči. Potem ko je svojo uprizoritev že doživela pred romunskim, belgijskim, norveškim in francoskim občinstvom, se bo interaktivna predstava Idiomatic jutri odvila še na malem odru SNG Nova Gorica:

je povedal umetniški vodja Marko Bratuš. Uprizoritev je del projekta mednarodne mreže gledališč: Predstava je vsakič nekoliko drugačna, saj se vloge igralcev menjajo, domačin je vselej v vlogi moderatorja, ki ga tokrat igralcu novogoriškega gledališča, Andreju Zalesjaku: A pomočjo zagnanosti igralcev in s sodelovanjem občinstva se potencialno strašljivo izhodišče, kjer nihče nikogar ne razume, razvije proti veliko bolj optimističnemu stališču, da se lahko razumemo, če si le želimo.

 

(Slika iz vaje)

V Ajdovščini so na osrednji prireditvi ob kulturnem prazniku podelili tudi tri priznanja najzaslužnejšim na kulturnem področju, je povedal predsednik Zveze kulturnih društev Artur Lipovž:

Slavnostna govornica na prireditvi je bila ravnateljica osnovne šole Dobravlje Mirjam Kalin:

Tri enakovredna priznanja so letos prejeli društvo Norma 7 iz Brij, o njegovem pomenu pa je Vlasta Rebek Dolenc povedala:

Ob 25-letnici delovanja je priznanje prejel pevski zbor Večernica, ki deluje pri Univerzi za tretje življenjsko obdobje, pomembno pa je po besedah Dragice Ergaver predvsem za...

Za dobro delo na področju kulture je bila nagrajena tudi Ivica Vidma iz Otlice:

Najvišjega priznanja letos niso podelili.

 

Luč sveta je angažirana drama o strahu italijanskega avtorja, Francesca Randazza Za blagor vseh ljudi, ugledala že leta 1996, a tema je vizionarsko sodobna in danes še kako aktualna, tako napovedujejo v SNG Nova Gorica, kjer bo letošnjo prvo koprodukcijo s koprskim gledališčem premierno zaživela jutri na malem odru:

je poudarila direktorica gledališča Koper, Katja Pegan. Dramo je na oder postavila režiserka Nenni Delmestre, ki jo je zanimalo predvsem stanje človeškega duha. V drami običajni ljudje v običajnem naselju organizirajo vaške straže, ki delujejo kot zaščita pred naseljenci. Igralec Jože Hrovat, ki je tokrat stopil v čevlje zdravnika Kopfa: Zum je Rok Matek, Anja Drnovšek je Zug, njegova žena, Bine Matoh je mehanik Topf, Schei pa Igor Štamulak, občinski uradnik in ko enemu izmed tujcev vendarle uspe prečkati reko, ga ujamejo, odloča skupina o njegovi usodi. Za blagor vseh ljudi je italijanski režiser, igralec in dramatik Francesco Randazzonapisal po resničnem dogodku in zanjo leta 1996 prejel nagrado Candoni Arta Terme, gre pa za prvo besedilo na slovenskih gledaliških odrih, prevedel jo je Marko Sosič.

V ljubljanskem Kinodvoru so razglasili letošnje prejemnike Prešernove nagrade in nagrade Prešernovega sklada, potem ko je bila lani med nagrajenci Prešernovega sklada tudi dramatičarka in performerka Simona Semenič, ki prihaja iz Ajdovščine, bo tudi letos med nagrajenkami Ajdovka, in sicer mednarodno uveljavljena dirigentka Martina Batič. Batičeva, ki bo nagrado prejela za poustvarjalne dosežke v minulih treh letih, je preboj uspel leta 2006, ko je zmagala na uglednem mednarodnem tekmovanju dirigentov na Švedskem, v lanskem letu pa je prevzela vodenje prestižnega 95-članskega zbora Francoskega radia. Nagrada bo podeljena na predvečer kulturnega praznika, 7. februarja.

Prešernovi nagradi za življenjsko delo sicer prejmeta kostumografka in scenografka Bjanka Adžić Ursulov ter režiser Filip Robar Dorin, prejemniki nagrad Prešernovega sklada pa so, poleg Batičeve še pesnik Jure Jakob, kladatelj Tomaž Svete, igralka Maruša Majer, animator Dušan Kastelic ter arhitekta Aljoša Dekleva in Tina Gregorič Dekleva.

 

Danes se v Bovcu pričenja 12. Bovec Outdoor film festival. Letošnja ponudba je zelo pestra: kar 28 filmov, tri predavanja in okrogla miza.  Letošnja novost je organizirano brezplačno varstvo za najmlajše obiskovalce. Z lokalnimi partnerji organizirajo tudi delavnice na Kaninu in okolici Bovca.

je pojasnil direktor festivala Jan Maček. Obiskovalcem bodo na voljo kratki filmi, promocijski filmi destinacije kot tudi filmi z resnejšo tematiko z visokim finančnim vložkom. Kot poudarja Maček, bo letos v primerjavi s prejšnjimi leti veliko več podnaslovljenih filmov.

Na festival prihaja bera slovenskih avtorjev, pa tudi deseterica tujih.

V sklopu tridnevnega festivala bodo podelili tudi nagradi občinstva, in sicer za slovenski in tujejezični film.