Prihajajoči trije torkovi večeri bodo na Gradu Kromberk tudi letos poskrbeli za filmsko popotovanje skozi čas, prihaja namreč serija Filmski junij. Letos so ga v Goriškemu muzeju povezali z dvema prihajajočima razstavama, pravi Darja Skrt iz Goriškega muzeja:
in se navezujeta na nesnovni del dediščine, ki spremlja prihajajočo razstavo, donacija etnološke zbirke Rafaela Podobnika, Rodna vera, kultni kamni in darila. V muzeju so se letos povezali z RTV Slovenija in studiem Proteus - Alenka Furlan Čadež:
Dokumetarna filma o furmanski dediščini bodo popestrili tudi s prikazom teh običajev, med gosti bosta tudi Drago Mislej – Mef in Dušan Milavec, 2. del Dediščine furmanstva pa bo polega tega pospremil prikaz ravnanja s konji, v sodelovanju z Društvom Doli iz Lokavca, ki je prav tako sodelovalo pri nastajanju dokumentarca. Pri oblikovanju programa je letos prvič sodeloval tudi filmski kritik Denis Valič. Kot meni, je povezava muzealske klasične dejavnosti in avdiovizualna produkcija nekaj posebnega v slovenskem prostoru
Vse tri filmske večere bo tako povezala rdeča nit nesnovne dediščine.
Festival R.O.R. se je na povabilo Mestne občine Nova Gorica iz podeželskega okolja Šempasa preselil v mesto. Zavod BridA namreč že vrsto let pripravlja dogodke sodobnih in intermedijskih umetniških praks v sklopu rezidenčnega programa R.o.R. Gre za dogodke z večletno kontinuiteto, na katere BridA vabi tako mednarodne kot tudi domače ustvarjalce, ki v Šempasu gostujejo dlje časa, je povedala Sendi Mango iz Zavoda BridA.
V pomniku miru na Cerju so sinoči odprli razstavo domačega umetnika in oblikovalca Oskarja Kogoja ob njegovi 60-letnici ustvarjanja. Ob tej priložnosti so povabili njegove prijatelje, ki so z obiskovalci delili svoje zgodbe o Kogoju. V uvodnem nagovoru pa je župan Občine Miren-Kostanjevica Mauricij Humar poudaril pomen te razstave:
8 dni, več kot 30 dogodkov, okrog 1.000 zgodb, to je le nekaj drobcev, ki bodo tudi letos center Nove Gorice med 31. majem in 7. junijem spremenili v Mesto knjige. 4 zaporedni festival bo tudi letos postregel s pogovori, predavanji, delavnicami, knižnjim sejmom, tudi letos ga bo dopolnil bogat glasbeni program in razni performansi. Največji tovrstni dogodek na Primorskem in eden izmed večjih literarnih dogodkov v Sloveniji, ocenjuje Miha Kosovel iz Društva goriških humanistov, ki poudarja petkov otvoritveni dan v atriju mestne občine
Festival vselej povezuje osrednja nit, po meji, mestu in 100. obletnici 1. svetovne vojne, so letošnja rdeča nit vode, ki bodo prepletale dogajanje, začenši v nedeljo, ko bosta o srditi vojni za vodo v južnem Sudanu predavala zakonca Križman:
V torek bo mesto oživil sejem, s preko 20 založbami, letošnja novost pa je, da se dogajanje seli pred nekdanji Diamond pri Trgovski hiši
Potem ko naj bi se v teh prostorih uredila tržnica, pa bodo načrte za ta objekt na mestni občini, kot so nam zatrdili, v kratkem razkrili.
Glasbe sveta bodo letos odmevale na obeh straneh meje, saj se festival, ki je doslej popestril poletne večere na gradu Kromberk, širi tudi v sosednjo Gorico, kjer se bo začel že to nedeljo. Letos so ga še obogatili, saj ga je poleg ministrstva za kulturo, izdatneje finančno podprla MONG v okviru festivalskega leta, nekaj pa je primaknila še Občina Gorica. Programski vodja Aleks Vičič iz KUD Morgan.
Njegova bibliografija obsega skoraj 2.500 enot, med njimi številne knjige, pet desetletij se je posvečal preučevanju različnih vidikov zgodovine slovenske zahodne meje, še vedno pa aktivno spremlja dogajanje na tem in tudi širšem območju, ki ga je vselej zanimalo. Gre seveda za upokojenega prof. dr. Branka Marušiča, neutrudnega raziskovalca, ki mu sodelavci ZRC SAZU v Novi Gorici ob 80. letnici poklanjajo Marušičev zbornik - Zgodovinopisec zahodnega roba
je povedala vodja novogoriške postaje ZRC SAZU, Danila Kumar Zuljan. Poleg njih pa številne druge, saj je prispevke za monografijo prispevalo kar 26 slovenskih in tujih zgodovinarjev. Zbornik uvedejo prispevki uredniškega odbora, kjer so poleg Kumar Zuljanove še Petra Svoljšak, Oto Luthar in Petra Kolenc:
Monografija, izdaja v neformalni seriji zbornikov, posvečeni zaslužnim profesorjem,zgodovinarjem, predstavlja doprinos različnih generacij zgodovinarjev k izvirnim znanstvenim spoznanjem o zgodovini primorskega prostora ter zajetno Marušičevo bibliografijo. Sam skromno pove, da ga je zbornik presentil
Saj tudi še vedno pri 81 letih še vedno piše – trenutni projekt je Zbornik Solkanska pismenost, kjer bodo zbrani vsi pisci, kakorkoli povezani s Solkanom.
Nekdanji maloobmejni prehod na Pristavi, tik ob Rožni dolini, je dobil novo podobo in vsebino. Kot četrta, zadja, točka projekta Muzeji na meji, nad katerim bdi Goriški muzej, to soboto odpira vrata s stalno razstavo „Na šverc! Tihotapstvo na Goriškem po drugi svetovni vojni!“. Poleg kratkih izsekov pričevanj lahko v nekdanji carinarnici vidimo še:
je pojasnil kustos in etnolog Goriškega muzeja Rok Bavčar, ki je tudi pripravil razstavo. Objekt na Pristavi nudi tudi izkušnjo Sobe pobega.
Soba pobega bo zainteresiranim na voljo po predhodni najavi. Razstavo o tihotapstvu na Goriškem po drugi svetovni vojni na Pristavi pa si lahko ogledamo vsak delavnik med 13. in 17.uro, ob koncih tedna pa med 12. in 18. uro.
Sicer pa je Goriški muzej finančni vložek za celotno investicijo obnove objekta in priprave razstave, to je dobrih sto tisočakov, zagotovil iz lastnih sredstev iz naslova presežka iz preteklih let.
Vse štiri objekte, ki so vključeni v projekt Muzeji na meji - na Kolodvoru, vojaški stolp na vrtojbenskem polju, pokopališče v Mirnu in sedaj na Pristavi - bodo v prihodnje povezali s skupno celostno grafično podobo in kolesarsko potjo, dodatna ponudba pa bo turistično-zgodovinski vodnik.
Teden ljubiteljske kulture se bo v Novi Gorici začel s festivalom mladinske ustvarjalnosti Vizije, na katerem bo konec tedna sodelovalo okrog 150 mladih iz vse Slovenije, ki se bodo predstavili na gledaliških predstavah, koncertih in foto natečaju. Matjaž Šmalc, direktor festivala, ki sodi tudi v sklop festivalskega leta kulture v MONG:
