Na turistični domačiji Sinji vrh v tem tednu poteka mednarodno ustvarjalno druženje likovnih umetnikov, imenovano Slovenija, odprta za umetnost. Mednarodni likovni simpozij letos praznuje 27-letnico neprekinjenega delovanja, na njem ustvarja 18 avtorjev, ki so jih izbrali različni selektorji, likovni kritiki, likovni umetniki in galeristi, je povedala organizatorka Anamarija Stibilj Šajn:

V Lični hiši v Ajdovščini so že sredi druženja in ustvarjanja umetnikov odprli razstavo del malega formata, je povedal soorganizator simpozija David Ličen:

Sicer pa se bodo umetniki s svojimi deli že tradicionalno predstavili na dnevu odprtih vrat, ki bo potekal danes od 18. ure dalje. Letošnja novost je tudi denarna nagrada, ki jo bo po ogledu nastalih del posebna komisija podelila enemu tujemu in enemu slovenskemu avtorju. Letos častni gostji sta Amela Hadžimejlić in Milena Gregorčič.

 

Tri primorska gledališča – novogoriško, koprsko in tržaško so sinoči devetič podelila nagrade tantadruj, tokrat v Kopru, kot priznanje posameznikom, ki so zaznamovali in pospešili rast in razvoj gledališke umetnosti na tem območju. Tantadruja za največji igralski dosežek je prejela igralka Helena Peršuh za igro v monodrami Človeški glas v režiji Ajde Valcl. Intimna igra poslavljanja v novem prevodu Marka Bratuša je premiero v SNG Nova Gorica doživela oktobra lani. "Helena Peršuh suvereno obvlada oder s tenkočutno interpretacijo," so zapisali v obrazložitvi. Kako pa nagrajeno vlogo doživlja igralka:

Tantadruja za predstavo v celoti je prejela Kraljica Mati v režiji Damirja Zlatarja-Freya (koprodukcija Gledališča Koper in Mestnega gledališča Ptuj), tantadruja za življenjsko delo pa Katja Pegan. (Foto: Peter Uhan)

 

Skrita belina je naslov nove, tretje knjige Darinke Sirk. Javnosti jo je prvič predstavila sinoči v nabito polni dvorani Piano nobile v Vili Vipolže skupaj z urednico knjige Katjo Kogej in zgodovinarko dr. Tanjo Gomiršek, ki je knjigo obogatila z zapisom razvoja spodnjega perila v Brdih.

pravi Sirkova, ki se je v knjigi osredotočila zgolj na belo perilo iz obdobja med 1800 in 1. svetovno vojno. Knjiga je edinstvena v širšem slovenskem prostoru.

pojasnjuje Katja Kogej. Ob predstavitvi knjige so v Vili Vipolže slavnostno odprli tematsko razstavo, ki jo je postavila dr. Tanja Gomiršek iz Goriškega muzeja in na kateri lahko vidimo razvojni potek spodnjega perila v Brdih.

V Vili Vipolže lahko vidimo le del velike zbirke belega spodnjega perila, ki jo Darinka Sirk skrbno hrani.

 

Letošnji dobitnik velike nagrade, že 34. medanrodnega literarnega festivala Vilenica, ki se bo med 10. in 15. septembrom odvil na Krasu, v Ljubljani in drugih krajih po Sloveniji ter v zamejstvu, je Dragan Velikić. Gre za enega najbolj znanih in najuglednejših sodobnih srbskih avtorjev, ki je preveden v številne tuje jezike. Član žirije za Vilenico, Andrej Pleterski o letošnjem nagrajencu:

Velikić je avtor enajstih romanov – zadnji z naslovom Adresa (Naslov) je izšel aprila letos –, treh kratkoproznih in šestih esejističnih zbirk. Izšli sta tudi njegovi zbirki kolumn in intervjujev. Ne cenijo ga le kritiki, ampak je izjemno priljubljen tudi pri bralcih. Njegova dela izhajajo v nepredstavljivih nakladah – vsaj za večino avtorjev nekdanjega jugoslovanskega prostora – in praviloma dosegajo več ponatisov, so zapisali v zborniku Vilenica. Festival tudi letos izpostavlja domačega ustvarjalca, letos je to Esad Babačić: Srečanje pesnikov, pisateljev, dramatikov in esejistov iz Srednje Evrope, ki ga Društvi slovenskih pisateljev prireja v sodelovanju s Kulturnim društvom Vilenica, bo letos povezalo književnike iz 15 držav, osrednja tema pa bo avtobiografsko pisanje Tudi letos pa bodo podelili vileniški kristal. Nagrajenca izbere mednarodna žirija izmed avtorjev, ki se predstavijo v zborniku in na literarnem branju. Žirijo sestavljajo gostje vileniškega festivala, podelitev pa poteka na literarni matineji na gradu Štanjel. Dobitnik kristala vilenice prejme statueto ter priložnost, da nastopi na uglednem literarnem festivalu Cúirt, ki se odvija v mesecu aprilu v irskem Galwayu.

 

 

 

Slovensko narodno gledališče Nova Gorica je sinoči predstavilo novo gledališko sezono. Tako kot preteklo sezono, bomo tudi tokrat na novogoriškem odru videli devet premier. Umetniški vodja, Marko Bratuš:

Poleg tega se bodo v SNG prepustili tudi gledališki mistiki, jeseni pa bomo dočakali novo Mlakarjevo komedijo. Dosedanjega koncepta abonmajev ne bodo spreminjali, nadaljevali bodo tudi z dodatnim programom. Direktorica Maja Jerman Bratec:

Tudi gostovanja ne bodo manjkala.

Ravno tako kot pretekla sezona, bo tudi ta v znamenju trojice številk, ki zaznamujejo letošnje leto: petdesetica profesionalnega novogoriškega gledališkega ustvarjanja, petindvajsetica nove gledališke stavbe in petnajstica statusa narodnega gledališča.

 

Prihajajoči trije torkovi večeri bodo na Gradu Kromberk tudi letos poskrbeli za filmsko popotovanje skozi čas, prihaja namreč serija Filmski junij. Letos so ga v Goriškemu muzeju povezali z dvema prihajajočima razstavama, pravi Darja Skrt iz Goriškega muzeja:

in se navezujeta na nesnovni del dediščine, ki spremlja prihajajočo razstavo, donacija etnološke zbirke Rafaela Podobnika, Rodna vera, kultni kamni in darila. V muzeju so se letos povezali z RTV Slovenija in studiem Proteus - Alenka Furlan Čadež:

Dokumetarna filma o furmanski dediščini bodo popestrili tudi s prikazom teh običajev, med gosti bosta tudi Drago Mislej – Mef in Dušan Milavec, 2. del Dediščine furmanstva pa bo polega tega pospremil prikaz ravnanja s konji, v sodelovanju z Društvom Doli iz Lokavca, ki je prav tako sodelovalo pri nastajanju dokumentarca. Pri oblikovanju programa je letos prvič sodeloval tudi filmski kritik Denis Valič. Kot meni, je povezava muzealske klasične dejavnosti in avdiovizualna produkcija nekaj posebnega v slovenskem prostoru

Vse tri filmske večere bo tako povezala rdeča nit nesnovne dediščine.