V postopku združevanja turizma štirih kraško-brkinskih občin pod skupno organizacijo so na okrogli mizi v Sežani včeraj govorili o prednostih povezovanja, potencialih tega območja in nadgradnji ponudbe. Državna sekretarka na gospodarskem ministrstvu Eva Štravs Podlogar je izpostavila cilje za razvoj turizma na Krasu.

Poleg tega je treba pripraviti nove turistične produkte in oživiti obstoječe ter jih na pravilen način ponuditi gostom. Kraševci in Brkinci stavijo na svoje turistične adute, od katerih si s skupno promocijo obetajo še več gostov, ki jih želijo zadržati dlje. Sežanski župan David Škabar Pomembno vlogo pri razvoju butičnega turizma vidijo tudi v gastronomski ponudbi lokalnih gostincev, med katerimi je Katja Skok iz gostilne Skok v Štorjah. Kakšen je njen recept?

(Foto: FB Gospodarstvo Krasa)

Po desetletju neizvajanja določil iz zakona o Triglavskem narodnem parku, ki zadevajo financiranje projektov na območju občin v TNP s strani države, je bila pred dnevi po vztrajnih prizadevanjih županov, med njimi bovškega župana Valterja Mlekuža, le sprejeta Uredba o merilih in kriterijih za spodbujanje in sofinanciranje projektov, investicij ter izvajanje dejavnosti v TNP.

Največ prebivalcev ima občina Bohinj, po površini pa prednjači občina Bovec, ki ima skoraj tretjino svojega ozemlja v TNP. Čeprav so župani zahtevali 1,5 milijona, novo sprejeta Uredba odreja letno milijon evrov, od tega Bovškemu pripada približno četrt milijona. Sredstva bo zagotovilo ministrstvo za okolje in prostor. Mlekuž glede financiranja pojasnjuje: Načrtov, želja in potreb na območju TNP je veliko, kot našteva župan. V naslednjih letih pričakuje še povečanje namenskih sredstev s tega naslova. (na sliki most Črešnica)

V šempetrski bolnišnici so v petek zaradi povečanega števila respiratornih obolenj in zaradi preprečevanja vnosa ter širjenja gripe med bolniki prepovedali obiske za zunanje obiskovalce na vseh oddelkih. Prepoved velja do preklica, saj je vrhunec tovrstnih obolenj še pred nami.

Zaradi hude gnilobe čebelje zalege v Potočah je novogoriška enota Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlino določilo zaporo območja več sosednjih krajev.

Zdravniki in zobozdravniki širše goriške regije ob podpori Zdravniške zbornice Slovenije pozivajo k bolj odgovornemu pristopu do okoljske problematike in opozarjajo glede potencialnih vplivov onesnaženega okolja na zdravje ljudi v srednjem delu Soške doline. Svoj apel so naslovili na odgovorne institucije in odločevalce - zlasti na Ministrstvo za okolje in prostor ter Agencijo RS za okolje. Doslej ga je podpisalo več kot 160 zdravnikov z Goriškega in tudi iz preostale Slovenije. Med prvopodpisanimi je zdravnica splošne medicine iz ambulante v Desklah, Nevenka Mlinar, dr.med:

Večina obolelih živi v bližini industrijskega območja Salonita Anhovo, ki je bilo največji uporabnik azbesta. Pri Agenciji za okolje je v teku postopek, ki nakazuje namero za povečanje količine odpadkov za sosežig za skoraj četrtino, na 135.000 ton/leto, tako da so zdravniki še bolj zaskrbljeni in menijo, da „ni dovolj podatkov za zaključek, da je katerakoli sežigalnica ali še bolj sosežigalnica varna“, in je zato po njihovem lokalno prebivalstvo lahko upravičeno zaskrbljeno. Mlinarjeva dodaja: Komentar družbe Salonit Anhovo na poziv zdravnikov še čakamo.

Zaradi povečanega števila respiratornih obolenj in zaradi preprečevanja vnosa in širjenja gripe so na vseh oddelkih bolnišnice obiski za zunanje obiskovalce prepovedani.