• Facebook
  • Twitter
  • YouTube
  • Instagram
  • pw_czs
  • Facebook
  • Twitter
  • YouTube
  • Instagram
  • pw_czs

Oceni ta prispevek
(0 glasov)

"Zakaj naju niso obvestili?" Kalvarija staršev po utopitvi dečka na Soči

Od Objavljeno Avgust 03, 2020

Potem, ko je prejšnji torek Goriško pretresla utopitev 10-letnega dečka, sta se sedaj oglasila njegova starša. Kot sta v pretresljivem pismu zapisala, sta se oglasila iz več razlogov, tudi zaradi napačnega poročanja nekaterih medijev, da sta bila prisotna pri nesreči. 

V javnosti je danes zaokrožilo pismo staršev 10-letnega sina Jaše, ki je v torek izgubil življenje na brzicah Soče v Solkanu. „Rada bi povedala svojo plat zgodbe,“ sta zapisala Ana in Andraž Šavli, starša še treh dečkov. Z izjemo najmlajšega so njuni trije otroci, stari 6, 10 in 12 let preživljali počitnice pri starih starših, medtem ko sta bila sama v Ljubljani. Informacija, da sva bila navzoča pri nesreči, so napačne, sta zapisala, predvsem pa sta se oglasila, da bi opozorila o načinu delovanja Centra za socialno delo in Policije. Kot trdita, sta šele po petih urah po nesreči izvedela zanjo, ob tem, da sta brata ponesrečenega Jaše že prej prosila tako delavke CSD-ja kot policijo za stik s starši.

Z vprašanji o izvedenih postopkih smo se obrnili na pristojne inštitucije. Dean Božnik z novogoriške policije je pojasnil

Božnik pojasnjuje še, da je bil opravljen ogled kraja, pri katerem se je ugotavljalo tudi "ali so vstopna mesta v reko Sočo označena z opozorilnimi tablami oziroma je tam uradno kopališče. Pri ogledu je bilo ugotovljeno, da se na območju kajakaškega centra nahaja Kopalno območje Soča pri Solkanu. V tem delu območja pa je plaval otrok, ko ga je odnesel rečni tok. Na celotnem kopalnem območju je postavljenih več opozorilnih tabel z napisi: Nevarnost utopitve; Nevarnost nenadnega dviga gladine vode; Kopanje na lastno odgovornost in Kopalno območje brez reševalca iz vode. Na kopalnem območju se lahko zaradi uravnavanja pretokov hidroelektrarn pojavijo nenadni dvigi gladine in močni tokovi reke Soče, zato je potrebna dodatna previdnost kopalcev." Kot zaključuje, v tem trenutku preiskava še poteka, po zaključeni preiskavi bodo o vseh okoliščinah obvestili novogoriško okrožno državno tožilstvo.

Svoj odgovor so nam sedaj podali tudi na Centru za socialno delo Severna Primorska. Direktorica, Patricija Može, je pojasnila, da je v torek, ob 17.40 uri, dežurni policist poklical strokovno delavko, ki je bila tega dne dežurna v interventni službi in jo seznanil, da se je zgodila nesreča na reki Soči, da je pogrešan desetletni otrok, ki ga je odnesel tok reke in da ga še iščejo. Povedal je, da so svojci pogrešanega otroka - stari starši in sorojenca pogrešanega dečka, v velikem šoku in vprašal, če lahko priskrbimo psihologa, ki bi jim nudil ustrezno psihološko pomoč. Na kraj dogodka sta odšli strokovni delavki in psihologinja. 

Policist je na izrecno vprašanje strokovne delavke ali so starši že obveščeni o dogodku, odgovoril, da je to naloga policije in da jo bo opravila njihova patrulja, ki bo osebno obiskala starše pogrešanega dečka. Preko telefona svojcev o tragičnih dogodkih ne obveščajo

Zaradi izginotja bratca oziroma vnuka so bili vsi zelo pretreseni in skoraj nesposobni komunikacije, strokovne delavke so se predvsem trudile pomagati svojcem, še posebej otrokoma, ki sta želela čimprej v stanovanje starih staršev. Otroka zaradi tragične situacije nista zmogla pogovora in strokovne delavke so se trudile preusmerjati pozornost na druge vsebine, da so otrokoma olajšale stisko. Ko je na telefon enega od starih staršev nekdo poklical, v vsej svoji prizadetosti zaradi nesreče stara starša nista odgovorila. Dve strokovni delavki sta ostali z družino vse do prihoda staršev pogrešanega otroka, katerim sta povedali, da so otroka peljali v bolnišnico v Šempeter pri Novi Gorici. To informacijo so prejele od policistov. Ker pa v bolnišnici v Šempetru ni bilo dežurnega patologa, je bil deček odpeljan neposredno v Ljubljano. O tem strokovne delavke niso bile obveščene, so še pisno pojasnili na CSD Severna Primorska. 

 

 

Pismo staršev, ki ga objavljamo v celoti:

"Ker se je v nekaterih medijih napačno poročalo, da sva bila kot starša prisotna pri nesreči, bi rada povedala še svojo plat zgodbe in vse v zvezi s tem, kaj se nama je dogajalo na najgrozljivejši dan v najinem življenju. Sva starša desetletnega Jaše, ki se je pred dnevi tragično utopil na kopališču pod soško elektrarno v Solkanu. Ponesrečeni sin je še z dvema bratoma preživljal počitnice pri starih starših, midva pa sva bila doma v Ljubljani. Večina medijev je zmotno poročala, da sva kot starša bila pri nesreči prisotna (poročali so tudi, da je eden izmed staršev plaval s sinom). Poleg tega da so bile očitno informacije do medijev predane napačno, za kar zahtevava popravek novic, bi rada izpostavila način delovanja Centra za socialno delo (CSD), policije in sistema po sami nesreči, o čemer pa vam informacij ni nihče predal. 

O nesreči sina, ki se je zgodila po naših do zdaj dostopnih podatkih v torek, 28.7. ob 16:30, nas niso obvestili do poznega večera, saj so šele nekaj po 21. uri na vratih pozvonili kriminalisti in nas obvestili o tragediji, torej skoraj pet ur po nesreči. V trenutku, ko sva izvedela za grozljivo nesrečo, sva nemudoma želela priti v stik z otrokoma, ki sta bila po pričevanju ljubljanskih kriminalistov v oskrbi delavk CSD. Kljub več poskusom klicev, nam delavke CSD niso omogočile pogovora z otrokoma, niti s starima staršema. Po uri vožnje do Nove Gorice sva po prevzemu otrok takoj želela do ponesrečenega sina. Delavke CSD so podale informacijo, da je bil ponesrečeni sin prepeljan v šempetrsko bolnišnico. V šempetrski bolnišnici niso imeli o tem nobenih informacij. Po četrt ure iskanja informacij so nas obvestili, da je bil sin prepeljan v ljubljanski Inštitut za sodno medicino. Dobila sva telefonsko številko, kjer naj bi dobila nadaljnje informacije o sinu. Ker sva čim prej želela priti do ponesrečenega sina, sva se takoj odpravila proti Ljubljani in po telefonu poskušala pridobiti informacije od inštituta za sodno medicino. Pri tem sva bila neuspešna, saj so nam rekli, da ni mogoče obiskati sina, ker ni prisotnega zdravnika. Pomagati niso mogli niti pri Policiji, na katero smo se obrnili po pomoč. Zgodaj zjutraj, 29. 7. sva ponovno poklicala na Inštitut za sodno medicino, kjer so nam sporočili, da naj pokličemo na Žale ob 10. uri za več informacij. Ob 10.00 na Žalah niso imeli nobenih informacij in naročili naj pokličeva šele ob 14. uri. Ker sva bila popolnoma obupana in pretresena zaradi dogodka, sva se ob 13. odpravila na Žale in se oglasila pri vratarju, kjer sprejemajo preminule. Ta nas je ponovno napotil nazaj na Inštitut za sodno medicino, saj sina na Žalah še ni bilo. Po prejemu informacije, da bo sin odpeljan iz inštituta v kratkem, sva bila napotena na sprejemno pisarno Žal, da bi se dogovorili o možnosti za slovo. V sprejemni pisarni so nama razložili, da imajo določene postopke glede priprave pokojnikov ter nimajo dovolj prostora, da bi nam lahko omogočili slovo od sina še isti dan. Rekli so nam, da se lahko oglasimo naslednji dan ob 14. uri (30. julija), kljub temu, da smo moledovali in pojasnjevali, da otroka sploh še nisva videla že od nekaj dni pred nesrečo. Ker sva bila zelo vztrajna pri svojih zahtevah, so nam Žale omogočile ogled v roku ene ure, ko sva končno le lahko prišla do svojega sina. Dogodek je za naju izjemno tragičen, grozljiv in ga še vedno ne moreva razumeti, kaj šele sprejeti, zato nama je toliko bolj nerazumljivo, kako so se stvari odvijale na tak način, in namesto, da bi nam vsi organi nudili pomoč, so nama in sinovoma na vsakem koraku povzročali nove in nove težave in dodatne bolečine." 

Sprašujeva se, kako je mogoče, da nama je bila kot staršema odvzeta pravica vedeti za nesrečo sina, takoj, ko se je ta zgodila, in kako je mogoče, da naju o nesreči ni nihče obvestil še 5 ur po dogodku? Sprašujeva se, kako je mogoče, da nama je bila nama kot staršema? Pet ur so skrbeli za otroka, a jima niso omogočili stika z nama. Sprašujeva se, kako je to mogoče? Kako je mogoče, da ju tudi niso predali na telefon, ko sva izvedela za tragedijo in sva ju želela slišati in potolažiti? Kako je mogoče, da v takšnih izjemnih in težkih trenutkih staršem ni omogočena niti informacija, kje je ponesrečeni otrok, še huje, nimajo možnosti priti do njega? Šele po nekaj ostrih besedah sva si izborila, da sva se od sina lahko poslovila dan po dogodku. Birokratski mlin bi nam to omogočil šele dan kasneje, torej tretji dan po nesreči! "

Če se ozremo na sam dogodek, ne moreva in ne bova nikoli razumela, kako je lahko urejeno občinsko kopališče v Solkanu »kopališče«, ki je »smrtno nevarno«, kot se je izrazil sam novogoriški župan? Na kopališču so table z napisom »Kopalna voda« in poleg njih table z obvestilom o nevarnosti  nenadnega dviga gladine vode, kar pomeni nevarnost za utopitev. Pri Soči so bili najini trije sinovi, četrti najmlajši sin je bil z nama doma v Ljubljani. Najstarejši v trenutku dogodka v Soči ni plaval, ker mu je bila voda premrzla, drugi najmlajši, pa tisti trenutek ni bil v vodi, sicer se je tisti dan kopal v nizki vodi. Kaj bi se zgodilo, če bi plavali vsi trije skupaj, tako kot običajno?"

Ana in Andraž Šavli

Prebrano 871 krat

Studio

  • E-pošta: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.

    V ŽIVO: 05 330 28 28

    SMS: 041 760 300

Program

Oglaševanje

  • Marketing

    05/3302833

    E-pošta: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.

Kontakt

Kromberk, Industrijska cesta 5
Nova Gorica, 5000
+386 5 330 28 33