Ajdovski župan Tadej Beočanin po ustanovni seji občinskega sveta konec preteklega tedna že napoveduje, katere naložbe bodo zaznamovale prvo leto njegovega drugega mandata. Med njimi sta predvsem dokončanje prenove mestnega središča v Ajdovščini in dokončanje prenove glasbene šole v Ajdovščini. Gre za dve naložbi, ki bi morali biti dokončani že v tem letu. Posebno smolo so imeli pri energetski obnovi nekdanje osnovne šole v glasbeno šolo. Do roka za dokončanje, torej konec maja letos, je izvajalec As Primus opravil le približno tretjino predvidenih del, ta so bila tudi poplačana. Pogodbo je zato občina prekinila in poiskala novega izvajalca, As Primus pa jih je zaradi tega tožil. Odločitev sodišča je že znana:

Tako je pojasnil Beočanin. Obnovo sedaj opravlja domače podjetje Elita Nagode, nova pogodbena vrednost pa je 1,9 milijona evrov, tako da bo obnova skorajda milijon evrov dražja od prvotne cene, kar utemeljujejo z višjimi cenami na trgu. Ajdovski župan si bo v prihodnjem letu prizadeval še za začetek nekaterih dolgoročnejših projektov: Nova stanovanja so bila tudi osrednja točka Beočaninovih predvolilnih obljub.

Ajdovski občinski svetniki so se sinoči sestali na ustanovni seji v novi sestavi. Po slovesni izjavi in pozdravnem nagovoru je župan Tadej Beočanin, ki začenja svoj drugi mandat, predstavil svoja podžupana. Na mestu podžupana za družbene zadeve in obenem županov namestnik ostaja Mitja Tripkovič iz vrst SD, podžupan za področje gospodarstva pa bo odslej Ivan Krašna iz liste Burja. Formalno župan sicer ni sestavil koalicije, čeprav v stranki SDS, ki je v preteklem mandatu imela tudi podžupana, priznavajo, da bodo prihodnja štiri leta konstruktivno kritični. Miha Kapelj, predsednik občinskega odbora SDS in novoizvoljeni svetnik:

Župan Tadej Beočanin, ki je kandidiral s podporo SD, sicer poudarja, da pričakuje sodelovanje vseh svetnikov.

Prva prava preizkušnja tvornega sodelovanja različnih strank prihaja s sestavo proračuna za prihodnje leto. O njem bodo svetniki odločali konec januarja, javno pa bo objavljen v tretjem tednu decembra.

 

Na ajdovski občini iščejo rešitve, kako povečati varnost pešcev v prometu na nekaterih najbolj izpostavljenih točkah v središču mesta. Med njimi posebej izstopa prehod za pešce na Goriški cesti v neposredni bližini Hubeljskega mosta, ki povezuje pešpot ob reki Hubelj in poslovno stanovanjski kompleks C2, kjer so se letos zgodile tri prometne nesreče. Januarja je voznik osebnega vozila zaradi prepoznega zaviranja na prehodu zbil 9-letnega dečka in ga pri tem lažje poškodoval, konec avgusta je 82-letni voznik avtomobila v neposredni bližini prehoda zadel 84-letnega pešca, ki je nenadoma stopil na vozišče, in ga pri tem huje poškodoval, sredi novembra pa je nesrečo zakrivil pijan 34-letni voznik, ki se je zaletel v pred sabo ustavljeno vozilo ob prehodu in ga pri tem tako odbil, da je zadelo 31-letnega pešca ter ga lažje poškodovalo. Kako bo občina tu povečala varnost pešcev? Jošt Černigoj, občinski svetovalec za promet odgovarja:

V preteklih letih so sicer že dodatno osvetlili pet prehodov v mestu, ob čemer so s štetjem prometa septembra letos ugotovljali, da je Goriška cesta močno obremenjena s prometom. Upajo, da se bo ta zmanjšal tudi s pomočjo kolesarskih stez, ki jih bodo tod gradili prihodnje leto.

 

Zdravstveni dom Ajdovščina je včeraj s strani Ministrstva za zdravje dobil dovoljenje za delo v novih prostorih fizioterapije in centra za krepitev zdravja na Bevkovi ulici 13. S tem je slabih 900.000 evrov težka naložba v nabavo in predelavo prostorov ter v opremo zaključena, prostori pa so delno že zaživeli. Direktorica ajdovskega zdravstvenega doma Boža Ferfolja:

Na novi lokaciji na Ribniku bo tako skupaj delovalo sedem zaposlenih. Kljub temu, da imajo zaposlenega polovico fizioterapevta več, kot jim priznava Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, se jim čakalne dobe podaljšujejo, priznava direktorica, zato so zaprosili za financiranje dodatnih programov.

Veseli so dobrega odziva na program Centra za krepitev zdravja, ki jim ga sofinancira Ministrstvo za zdravje, pa tudi njihove fizioterapije se ne poslužujejo zgolj prebivalci Zgornje Vipavske doline, še pravi Ferfolja.