• Facebook
  • Twitter
  • YouTube
  • Instagram
  • pw_czs
  • Facebook
  • Twitter
  • YouTube
  • Instagram
  • pw_czs

Ta teden obeležujemo evropski teden boja proti raku materničnega vratu, ki se pojavlja predvsem kot posledica okužbe s humani papiloma virusi (HPV). Pojavnost raka je sicer že vrsto let v trendu zmanjševanja, število žensk, ki zbolijo za tem rakom je pa je v Goriški regiji med najnižjimi v Sloveniji.

je povedala specialistka ginekologije v novogoriškem Zdravstvenem domu, Lara Beseničar – Pregelj. Goriška regija prednjači po najboljših rezultatih glede deleža presejanih žensk v populaciji kot tudi glede deleža žensk, ki se odziva na preglede preventivnega programa ZORA, a vendar:
Presejalni program omogoča zgodnje odkritje raka in s tem večjo možnost ozdravitve, poleg tega pa obstaja tudi cepivo. Marko Vudrag, predsednik Društva ko-RAK.si:
HPV najdemo v koži ali sluznicah in običajno ne povzročajo nobenih težav. Pri večini žensk okužba po 8 do 12 mesecih spontano mine, pri nekaterih ženskah pa se lahko razvije trajna okužba s HPV. Pri teh je tveganje za razvoj hujših predrakavih sprememb in raka materničnega vratu večje.

Na Vogrskem imajo dovolj, krajani so v soboto ustanovili civilno iniciativo, ki se bo zavzemala za premik načrtovane trase plinovoda, ki ga družba Plinovodi načrtuje na že obstoječi trasi, ki poteka po najboljših kmetijskih zemljiščih. Kot je znano, je vlada že lani z izdajo uredbe o državnem prostorskem načrtu prižgala projektu zeleno luč, sedaj teče postopek za pridobitev okoljevarstvenega soglasja, kjer lahko zainteresirana javnost poda svoje pripombe:

je povedal Miloš Petrovčič z Vogrskega, ki se zavzema za ustavni spor. Sicer pa so si bili krajani enotni, postavitvi plinovoda ne oporekajo, a naj gre trasa ob hitri cesti, kjer niso trajni nasadi:
je poudaril Žan Bric z Vogrskega. S tem projektom se omejuje celoten razvoj tega območja, pa je prepričan župan občine Renče – Vogrsko, Tarik Žigon
Civilna iniciativa bo močnejši sogovornik v vseh nadaljnjih postopkih, še upajo domačini. Trasa plinovoda sicer poteka čez občine Ajdovščina, Renče-Vogrsko, Mestna občina Nova Gorica, Šempeter-Vrtojba in Miren-Kostanjevica, a najbolj globoko zareže v kmetijska zemljišča v občini Renče-Vogrsko. Župan Žigon se kljub temu nadeja podpore tudi županov sosednjih občin.

 

Na Vipavskem bodo prednost imeli manjši projekti. Tako napoveduje župan Goran Kodelja. Občina ima namreč na voljo le dober milijon evrov investicijskega denarja. Proračun je sicer v pripravi, svetniki bodo o njem razpravljali in ga potrjevali na februarski in marčevski redni seji. Eden od razlogov za to, da se mora občina trenutno financirati po dvanajstinah, so pozne lokalne volitve konec lanskega leta.

je poudaril novi vipavski župan. Kateri projekti bodo torej imeli prednosti pri realizaciji?

Predlog proračuna vipavske občine bo torej pripravljen tako, da bo vsaka krajevna skupnost nekaj dobila, večji projekti pa bodo tako morali nekoliko počakati.

 

Ob vstopu v Bovec je mogoče opaziti, da se bo na cesti nekaj dogajalo, saj so gradbinci že postavili prometne znake in semaforje, ki sicer še niso vključeni, a so se že začela pripravljalna dela za izgradnjo krožišč, kmalu pa bodo zabrneli stroji, in to na dveh lokacijah na bovški obvoznici, ki je državna cesta, zato je investitor Direkcija RS za infrastrukturo. Predstavnika Občine Bovec sta se pred kratkim sestala s predstavniki izvajalcev del.

Na lansko sezono z zadovoljstvom gledajo tudi na Vipavskem, kjer je leto 2018 ponovno prineslo povečanje števila gostov v primerjavi s preteklim letom. Vinarji, narava, kulinarika, gostje iščejo zgodbo in doživetja, veliko zanimanja pa je vselej za izvire reke Vipave, pravi direktorica Zavoda za turizem TRG Vipava Iris Skočaj, živahno pa je bilo predvsem v poletni sezoni

Našteli so skoraj 12.000 obiskovalcev TIC v središču Vipave, gostje pa prihajajo predvsem iz bližnjih evropskih držav:
Lani je tudi 20 vinarjev iz okolice odprlo svoje kleti za turiste, kamor so jih nato usmerjali, veliko so povpraševali tudi po pohodništvu, saj jih je navdušila narava, v TIC-u so zato izdali novo zloženko Vipava, v kateri so predstavili glavne znamenitosti okolice. Težava ostaja pomanjkanje večjih nočitvenih kapacitet, predvsem večjih skupin nimajo kam usmeriti, saj sta v bližini dva kampa in nekaj manjših zasebnih ponudnikov. In čeprav je glavna sezona poleti, je bil tudi letošnji december izjemno pester:
Večji obisk pomeni tudi dodatno delo, zato Skočajeva upa, da bodo novi župan in občinski svet v Vipavi imeli posluh za turizem.

Na turizem bodo tudi v letošnjem letu stavili v občini Miren – Kostanjevica. Potem ko so lani naredili prve korake na področju povezovanja in promocije destinacije, ki so jo poimenovali Miren Kras, sedaj poteka vključevanje v zeleno shemo slovenskega turizma za pridobitev znaka zelene destinacije. Že v prvem letu delovanja Javnega zavoda za turizem je dalo spodbudne rezultate, obisk narašča in kot je povedala vd direktorice Ariana Besednjak Suhadolnik, ostajata paradna konja v občini reka Vipava in Kras:


In še več jih nameravajo privabiti tja, stavijo predvsem na obiske organiziranih skupin, v kratkem bo zaživela tudi nova spletna stran. Cerje s svojo zgodbo in potmi miru privabi sicer veliko tujih gostov, a na prvem mestu ostajajo domači:

Število nočitev v lanskem letu je iz slabih 3.000 naraslo na 6.000. Občina je v lanskem letu iz naslova turistične takse nabrala približno 4.000 evrov, a posredni učinek je veliko večji, je prepričan župan Mauricij Humar:

Sicer pa ima občina šele kot 6. v Sloveniji možnost pridobiti zlati znak zelene destinacije, ki ga je v lanskem letu uspelo dobiti tudi občini Komen.

Občina Brda se skupaj z investitorjem že precej časa ukvarja z lastništvi v Slapniku, katerega obnovo bi spremljala britanska medijska hiša BBC. Briška občina pri tem projektu pomaga predvsem pri pridobivanju zemljišč in nepremičnin, saj v projektu vidi veliko promocijsko priložnost tako za briški kot širši slovenski prostor. Največjo težavo sta predstavljala dva dediča, ki živita v Avstraliji in sta že v visoki starosti. Iz Avstralije pa je prispela vest, da je eden izmed dedičev preminul. Župan Franc Mužič:

O usodi projekta v Slapniku bosta vsekakor odločala otroka preminulega.

Mužič še napoveduje, da bo dediče, če bo potrebno, odvetnik tudi osebno obiskal.

Projekt naj bi se kljub zapletu pričel realizirati to pomlad.

Javni zavodi na Krasu nameravajo že uspešno sodelovanje pri nekaterih skupnih projektih in sejemskih promocijah še nadgraditi. Da bi delovali še bolj povezano in usklajeno, so se pred kratkim prvič srečali vodilni iz glavnih institucij, ki skrbijo za razvoj turizma na Krasu, med njimi Aleks Štolfa, direktor Zavoda ŠTIP Sežana:

Na redno koordinacijo nameravajo naslednjič povabiti tudi brkinsko občino, še dodaja Štolfa. Skupaj želijo dvigniti prepoznavnost destinacije Kras.
Poleg zavoda ŠTIP sodelujejo še Javni zavod Komenski Kras, Park Škocjanske jame, Razvojni center Divača in Javni zavod za turizem Občine Miren-Kostanjevica ter Holding Kobilarna Lipica. Direktorji se bodo srečevali večkrat letno. Po januarskem srečanju v Sežani, se bodo marca sestali na Cerju.

Stran 7 od 138

Studio

  • E-pošta: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.

    V ŽIVO: 05 330 28 28

    SMS: 041 760 300

Program

Oglaševanje

  • Marketing

    05/3302833

    E-pošta: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.

Kontakt

Kromberk, Industrijska cesta 5
Nova Gorica, 5000
+386 5 330 28 33