• Facebook
  • Twitter
  • YouTube
  • Instagram
  • pw_czs
  • Facebook
  • Twitter
  • YouTube
  • Instagram
  • pw_czs

Novogoriški župan Klemen Miklavič si je v petek v sosednji Gorici s strokovnimi sodelavci in županom Občine Gorica Rodolfom Ziberno ogledal dela v okviru projekta „Potok Korn“.

V Furlaniji Julijski krajini narašča nestrpnost zaradi migrantskih tokov. Številne kraje so preplavili napisi: »Dobrodošli v novem Afganistanu in novem Pakistanu.« Podobni napisi so se pojavili tudi v goriški občini, kjer jih je župan Rodolfo Ziberna nemudoma dal odstraniti. Kot nam je pojasnil, trenutno Gorica šteje veliko manj migrantov kot pred leti. Ko je nastopil mandat jih je bilo čez 500, danes pa med 150 in 180. Migrantski pritisk, kot pravi, v večji meri čutijo v Trstu in Vidmu. Prebivalce Furlanije bolj kot kriminaliteta skrbi prenos okužb s koronavirusom, saj migranti ne želijo prestajati 14dnevne izolacije, konkretno Goričane pa skrbi morebiten občutni porast migrantov. Po njegovih informacijah, je na območju goriške pokrajine za ilegalne prehode najbolj kritičen mejni prehod v Brdih.

Predvsem mejni prehod Venco' - Neblo, v tem območju, so migranti iz Slovenije prepeljani v Italijo preko tovornjakov oziroma drugih prevoznih sredstev in hitijo prečkati pas 10 kilometrov od državne meje, ki je meja , po kateri ni več odrejena takojšnja vrnitev v Slovenijo.

Informacije, da je najbolj kritično območje ob mejnem prehodu Neblo sicer doslej niso prejeli v Občini Brda. Kot nam je pojasnil župan Fran Mužič, o tem ne s strani novogoriške policije ne s strani občanov ni bil obveščen. Bodo pa v briški občini informacijo preverili in skupaj z varnostnimi organi v prihodnje poostrili nadzor.

Sicer pa Ziberna opozarja, da bo kmalu prekipel lonec tudi problematiki mladoletnih migrantov brez spremstva.

Četudi zakorakajo le 1 meter od državne meje, za njih ne more biti odrejena takojšnja vrnitev v Slovenijo, ampak preidejo v takojšnjo oskrbo občine. V Gorici imamo vse njim namenjene strukture popolnoma zasedene. Dodaten problem pa je sedaj tudi odreditev izolacije za potrebe karantene. Nimamo več razpoložljivih prostorov.

Ziberna je tudi pisal predsedniku vlade, naj se v Furlaniji poišče dodatne ustrezne objekte. Breme oskrbe bo goriško občinsko blagajno letos stal kar dva milijona evrov. Oskrba mladoletnih migrantov brez spremstva je namreč, ne glede v kateri občini so nato nameščeni, v breme občine, kjer so bili prestrezeni. Goriška občina trenutno oskrbuje okrog 50 mladoletnih migrantov.

Ziberna sicer nasprotuje zaprtju maloobmejnih prehodov. Kot rešitev predlaga nadzor celotne mejne črte s pomočjo dronov, katerih sistem bi nato varnostnim organom pravočasno javil morebitne sumljive prehode državne meje.

Po vrsto letih prizadevanj, napovedih in obljubah je za slovenska narodna skupnost v Italiji napočil zgodovinski trenutek. Natanko ob stoti obletnici požiga Narodnega doma v Trstu je bil ob prisotnosti slovenskega in italijanskega predsednika, podpisan dokument, s katerim bo narodni dom prišel v last slovenske manjšine.

V sosednji Gorici bodo jutri obeležili dan, ko se je zaključila okupacija Titovih čet. Goriška občina je nedavno 12. junij 1945 dodala na seznam za občino pomembnih datumov.

Po včerajšnji odpravi omejitev za državljane Evropske unije so v sosednji Furlaniji Julijski krajini prvič zabeležili tudi dan, ko ni bilo novih potrjenih okužb.

Rahljanje ukrepov je tudi v sosednji občini Gorica znova nekoliko oživilo družabno življenje, oživljanje gospodarstva pa bo trajalo precej dlje in bo veliko bolj zahtevno. Kako je goriška občina pristopila k pomoči občanom in podjetnikom, smo vprašali župana Rodolfa Ziberno

Poleg tega bo Občina Gorica razdelila 800.000 evrov – polovico trgovcem, obrtnikom in podjetnikom, preostalo pa gospodinjstvom oz. družinam za izredna vzdrževalna dela. Poslovni subjekti bodo lahko za prilagoditev na zaščitne ukrepe, kot je npr. montaža pleksistekel v trgovinah, in druge posege prejeli do 10.000 evrov oz. 30 odstotkov stroškov investicije, družine pa 5000 evrov.

Kot je še povedal župan Ziberna, ocenjujejo, da so v Italiji občine zaradi koronakrize oškodovane za pet milijard evrov, v FJK pa za okrog 70 milijonov.

Število pozitivnih oseb na COVID-19 medtem v sosednji deželi še naprej pada, narašča pa število tistih, ki so že ozdraveli. Včeraj niso zabeležili smrtnih žrtev, na intenzivni negi sta ostala le dva bolnika. Na testiranju so nazadnje odkrili pet okuženih, med temi enega v Gorici. 522 ljudi je na območju FJK v izolaciji na domu.

Z današnjim dnem v Italiji prehajajo v drugo fazo sproščanja ukrepov zaradi koronavirusne bolezni. Samoizjava za gibanje znotraj dežele prebivališča je odpravljena, torej ni več potrebno upravičevati gibanja. Socialno življenje je tako ponovno dobilo vetra, navkljub še vedno strogim preventivnim smernicam.

Leto dni po tem, ko je Rudi Pavšič krmilo Slovenske kulturno-gospodarske zveze po 22 letih prepustil novemu vodstvu, je Založništvo tržaškega tiska izdalo knjigo „Izbral sem srednjo pot“, ki jo je pisatelj Marjan Žiberna napisal na podlagi dolgih klepetov s Pavšičem sredi Ljubljane.

Med drugim so predvsem na pobudo SKGZ ustanovili koordinacijo manjšin Slomak, vzpostavili sodelovanje s SSO, skratka, po Pavšičevih besedah, je v knjigi zajet preprez zelo pestrega zgodovinskega obdobja, ki se je zanj zaključilo lansko pomlad.
Med prebiranjem je mogoče spoznati tudi njegovo politično in družbeno rast. Pavšič izhaja iz preproste delovske družine iz Gorice, v kateri pa sta bila mati in oče na dveh političnih bregovih, on pa je izbral srednjo pot. Kako sedaj gleda na prihodnost Zveze kot krovne organizacije Slovencev v Italiji?
Knjiga je izšla v elektronski obliki in je dostopna na portalu Biblos, ko bodo razmere dovoljevale, pa si Pavšič želi, da bi se o njeni vsebini pogovarjali tudi na srečanjih v živo.

Stran 1 od 7

Studio

  • E-pošta: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.

    V ŽIVO: 05 330 28 28

    SMS: 041 760 300

Program

Oglaševanje

  • Marketing

    05/3302833

    E-pošta: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.

Kontakt

Kromberk, Industrijska cesta 5
Nova Gorica, 5000
+386 5 330 28 33