• Facebook
  • Twitter
  • YouTube
  • Instagram
  • pw_czs
  • Facebook
  • Twitter
  • YouTube
  • Instagram
  • pw_czs

Vanja Trkman

Vanja Trkman

V skrbi za svoje zdravje so nekateri prebivalci vasi Potoče na Ajdovskem, kjer je še vedno več hiš pokritih z azbestno kritino. S temi vprašnji so se obrnili tudi na varuhinjo človekovih pravic, Vlasto Nusdorfer, ki je v sredo z namestniki poslovala na občini Ajdovščina.

 

EZTS GO išče partnerje za prijavo na projekt Evropske komisije Urbrane inovativne akcije, v okviru katerega želijo oživiti območje ob goriškem potoku Koren, tako na slovenski kot na italijanski strani. Višina razpisnih sredstev je 5 milijonov evrov, do 22. januarja pa je čas za prijavo, je povedala Tea Podobnik iz združenja:

Sicer pa naj bi se na italijanski strani še letos začela sanacijska dela, ki naj bi se zaključila do do leta 2021. Za ves projekt, kjer se bo urejal tudi park ob Soči, je na voljo 21 milijonov evrov, sama dela pa so vredna okrog 15 milijonov evrov. Koren in posledično Soča, v katero se čezmejni potok izliva, bosta tako končno čistejša.

V ljubljanskem Kinodvoru so razglasili letošnje prejemnike Prešernove nagrade in nagrade Prešernovega sklada, potem ko je bila lani med nagrajenci Prešernovega sklada tudi dramatičarka in performerka Simona Semenič, ki prihaja iz Ajdovščine, bo tudi letos med nagrajenkami Ajdovka, in sicer mednarodno uveljavljena dirigentka Martina Batič. Batičeva, ki bo nagrado prejela za poustvarjalne dosežke v minulih treh letih, je preboj uspel leta 2006, ko je zmagala na uglednem mednarodnem tekmovanju dirigentov na Švedskem, v lanskem letu pa je prevzela vodenje prestižnega 95-članskega zbora Francoskega radia. Nagrada bo podeljena na predvečer kulturnega praznika, 7. februarja.

Prešernovi nagradi za življenjsko delo sicer prejmeta kostumografka in scenografka Bjanka Adžić Ursulov ter režiser Filip Robar Dorin, prejemniki nagrad Prešernovega sklada pa so, poleg Batičeve še pesnik Jure Jakob, kladatelj Tomaž Svete, igralka Maruša Majer, animator Dušan Kastelic ter arhitekta Aljoša Dekleva in Tina Gregorič Dekleva.

 

 

Zgodbe aleksandrink, ki so služile v drugi polovici 19. stoletka kot dojilje, kuharice in gospodinjske pomočnice pri premožnejših družinah v Egiptu, so osebne in v današnjem času odmevne, saj se tudi vse več obiskovalcev zgrinja v Hišo aleksandrink v Prvačini. Lani so v Društvu za ohranjanje kulturne dediščine aleksandrink beležili preko 2.000 obiskovalcev, poudarja predsednica, Darinka Kozinc in opozarja:

Zgodbe aleksandrink bomo primerno ohranjali in vrednotili le, če bomo tej vsebini dali potrebno težo in veljavo, kar se nanaša tudi na ohranjanje spominskih obeležij ne samo v Sloveniji, temveč tudi v Egiptu, v Kairu in Aleksandriji, pa opozarja tudi goriški poslanec Matjaž Nemec, ki poziva ministrstvo za zunanje zadeve tudi k finančno podprto nameri o ohranjanju in vzdrževanju spominskih plošč Slovencev, pokopanih na pokopališčih Kaira in Aleksandrije.

Prizadevajo pa si tudi, da bi postavili imena vseh pokopanih Slovencev ob plošči na kairskem pokopališču in v Aleksandriji, katerih grobov več ni, še dodaja Kozinčeva.

 

Studio

  • E-pošta: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.

    V ŽIVO: 05 330 28 28

    SMS: 041 760 300

Program

Oglaševanje

  • Marketing

    05/3302833

    E-pošta: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.

Kontakt

Kromberk, Industrijska cesta 5
Nova Gorica, 5000
+386 5 330 28 33