Potem ko se je novogoriški župan Klemen Miklavič že prvi dan mandata podal v sosednjo Gorico in se sestal z županom Ziberno, se je v Trgovskem domu srečal še s predstavniki slovenske narodne skupnosti v Italiji, predvsem SKGZ in SSO, ki so mu orisale svoj položaj, pričakovanja in stiske, s katerimi se soočajo. Predsednik krovne organizacije SKGZ Rudi Pavšič je poudaril, da skušajo delovati čimbolj povezano:

Pavšič je ob tem menil, da je pri sodelovanju obeh Goric še precej dela. Tudi Walter Bandelj, predsednik SSO, je na nedavnem srečanju dodal, da si želi tesnejšega čezmejnega sodelovanja: Več informacij bi si po Bandljevih besedah želeli tudi glede kandidature Nove Gorice za EPK 2025. Novi župan mestne občine namerava nadaljevati tradicijo in v začetku novega leta povabiti predstavnike slovenskih organizacij v sosednji Italiji, ki delujejo na različnih področjih, na skupno srečanje v mestno hišo.

V goriškem kulturnem domu so zadovoljni z letošnjim obiskom. Še posebno v zadnjim mesecih so nanizali številne dogodke, ki so bili zelo obiskani. Želijo si sicer več obiska s slovenske strani. Direktor Igor Komel:

Priložnost bodo že zadnji decembrski dogodki, med katerimi Komel izpostavlja: Kot še zaključuje Komel, je kulturni dom v Gorici hiša sožitja več narodnosti, ki so prisotne v goriškem prostoru, zato je paleta dogodkov glede na raznovrstnost tudi zelo vabljiva za širši spekter obiskovalcev.

Že prvi dan županovanja se je Klemen Miklavič, prvi mož MONG, odpravil v sosednjo Gorico, kjer ga je sprejel župan Rodolfo Ziberna. S to gesto je želel pokazati pomen čezmejnega sodelovanja in predstavil tudi vizijo povezovanja obeh mest, predvsem na kulturnem, športnem in gospodarskem področju, s prostorskega vidika pa je Miklavič omenil potok Koren.

Novogoriški župan vidi velik potencial v preureditvi celotnega prostora od nekdanjega solkanskega mejnega prehoda do državne meje v Rožni Dolini. Goriški župan je poudaril, da morajo začete skupne aktivnosti nadaljevati ne glede na to, kako uspešni bodo pri kandidaturi za EPK 2025. V okvir EZTS GO si želi vključiti tudi zasebne subjekte. To obmejno območje bi po njegovem lahko služilo kot testno polje za uvedbo nekaterih enotnih storitev, ki bi jih nato lahko prenesli na raven obeh držav. Ne glede na različno zakonodajo, če je politična volja in želja med ljudmi, je mogoče premostiti vse razlike, je ob srečanju še menil Ziberna, ki z novogoriškim kolegom deli posebno zanimanje za zgodovino. Sicer pa sta na krajšem spoznavnem srečanju na občini Gorica, kamor se je Miklavič s sodelavci iz Nove Gorice pripeljal s kolesi, pogovarjala tudi o ekonomski coni, nato pa se je odpravil še v Trgovski dom, kjer so mu svoje težave in pričakovanja predstavili predstavniki slovenskih organizacij v Italiji.

Na goriški občini se veselijo premika na doslej več kot desetletje dolgi poti do izgradnje vzpenjače s Travnika do goriškega gradu. Idejne zasnove so stare že dvajset let, zadnje desetletje pa se je zatikalo pri izvedbi. Razlogi za zamudo, kot pravi goriški župan Rodolfo Ziberna, so arheološke najdbe in stečaj podjetij, ki bi morala izvesti dela.

Goriški grad, kot poudarja Ziberna, je najbolj obiskana turistična točka v Gorici. Letno ga obišče 15 tisoč in več turistov. Zato bo goriška občina v prihodnje vanj usmerila še več aktivnosti.

Ob grajskem obzidju bodo do pomladi 2020 namestili tudi piramidalno dvorano pod šotorom, kjer bodo izvajali številne prireditve in srečanja. Načrtujejo pa tudi investicijo v višini 300 tisočakov v multimedijske vsebine gradu.

Vsi slovenski obiskovalci goriškega gradu, zaključuje Ziberna, bodo tako imeli na voljo prevode bodisi multimedijskega bodisi tiskanega promocijskega gradiva.

Z zadnjim migrantskim valom se v Sloveniji ne srečujejo, na italijanski strani meje pa je slika popolnoma drugačna. Migranti so v Gorico prihajali v velikem številu, v reševanje situacije pa se je prva vključila Cerkev, je na včerajšnji okrogli mizi poudaril duhovnik v Štandrežu in škofov vikar za Slovence v Italiji Karel Bolčina. Med drugim je izpostavil, da Cerkev deluje po načelu, da nudi prvo pomoč ljudem v stiski, vse nadaljnje ukrepe pa bi morala v roke prijeti država. Slednja v tej zgodbi ni opravila svoje vloge.

Urednik časopisa Novi glas Jurij Paljk je opozoril na drugi vidik migracij:  iz Slovenije se po njegovih besedah vsako leto izseli med 8 do 12 tisoč mladih, predvsem zaradi denarja in boljših pogojev.



Paljk opaža vse bolj spremenjeno okolje zaradi migrantov in priseljencev na Goriško. V Gorici že nekaj časa opaža, da »plavolase Goričanke v otroških vozičkih naokrog prevažajo pse, medtem ko migrantke - nove Goričanke, s seboj vozijo po tri, štiri otroke«. Bolčina je ob tem prepričan, da se prišlekov ni potrebno bati, saj če so domačini zavestno to, kar so, po narodnosti, kulturi in po veri, jih noben »begunski veter ne bo mogel podreti«.

Slovenski zamejski pisatelj Boris Pahor bo v nedeljo praznoval 105. rojstni dan. Ob tej priložnosti so v koprski knjigarni Dom knjige pripravili predstavitev njegove najnovejše knjige. V prepolni knjigarni je priljubljeni pisatelj, ki je kljub svojim letom še vedno iskrivih misli, povedal, kaj je skrivnost njegove čilosti v tej častitljivi starosti:

In kako bo Pahor praznoval svoj rojstni dan?

Ob pisateljevem jubileju sta Mladinska knjiga in Cankarjeva založba izdali njegovo novo knjigo z naslovom Brez Kocbekovega sodelovanja ne bi bilo Osvobodilne fronte. Med razlogi za nastanek tega dela je soavtor knjižice Peter Kovačič Peršin povedal:

Pahor je bil že v mladosti priča rasti nacionalistične in fašistične ideologije v Italiji. Komajda sedemleten je videl požig slovenskega Narodnega doma v Trstu, prav tako pa je kot mladostnik zelo trpel ob prepovedi maternega jezika. Pisateljevo življenje je zelo zaznamovala tudi taboriščna izkušnja, ki jo je strnil v romanu Nekropola. Prav ta knjiga mu je prinesla svetovno slavo. Boris Pahor se podpisuje pod številna literarna dela, za katera je prejel vrsto nagrad. Med njimi Prešernovo nagrado in francoski red legije časti. Večkrat se ga je omenjalo kot slovenskega kandidata za Nobelovo nagrado.