Na prvi februarski dan je Furlanija - Julijska krajina spet postala »rumena«, tako da bo zavod Erpac po treh mesecih lahko ponovno odprl svoje muzeje in razstave, ki bodo sicer še naprej zaprti le med vikendi. Včeraj so se odprli tudi bari.

Te dni mineva 25 let, odkar je po združitvi tržaškega Novega lista z goriškim tednikom Katoliški glas iz tiskarne prišla prva številka tednika NOVI GLAS, ki ga od leta 1996 izdaja Goriška Mohorjeva zadruga, snujejo pa ga v uredništvih v Gorici in Trstu. Dolgoletni odgovorni urednik Jurij Paljk ob jubileju ne skriva velikih težav z italijansko pošto, ki časopisa še vedno ne dostavlja pravočasno. To pa ni edini izziv, s katerim so se soočili.

Novogoriški župan Klemen Miklavič si je v petek v sosednji Gorici s strokovnimi sodelavci in županom Občine Gorica Rodolfom Ziberno ogledal dela v okviru projekta „Potok Korn“.

V Furlaniji Julijski krajini narašča nestrpnost zaradi migrantskih tokov. Številne kraje so preplavili napisi: »Dobrodošli v novem Afganistanu in novem Pakistanu.« Podobni napisi so se pojavili tudi v goriški občini, kjer jih je župan Rodolfo Ziberna nemudoma dal odstraniti. Kot nam je pojasnil, trenutno Gorica šteje veliko manj migrantov kot pred leti. Ko je nastopil mandat jih je bilo čez 500, danes pa med 150 in 180. Migrantski pritisk, kot pravi, v večji meri čutijo v Trstu in Vidmu. Prebivalce Furlanije bolj kot kriminaliteta skrbi prenos okužb s koronavirusom, saj migranti ne želijo prestajati 14dnevne izolacije, konkretno Goričane pa skrbi morebiten občutni porast migrantov. Po njegovih informacijah, je na območju goriške pokrajine za ilegalne prehode najbolj kritičen mejni prehod v Brdih.

Predvsem mejni prehod Venco' - Neblo, v tem območju, so migranti iz Slovenije prepeljani v Italijo preko tovornjakov oziroma drugih prevoznih sredstev in hitijo prečkati pas 10 kilometrov od državne meje, ki je meja , po kateri ni več odrejena takojšnja vrnitev v Slovenijo.

Informacije, da je najbolj kritično območje ob mejnem prehodu Neblo sicer doslej niso prejeli v Občini Brda. Kot nam je pojasnil župan Fran Mužič, o tem ne s strani novogoriške policije ne s strani občanov ni bil obveščen. Bodo pa v briški občini informacijo preverili in skupaj z varnostnimi organi v prihodnje poostrili nadzor.

Sicer pa Ziberna opozarja, da bo kmalu prekipel lonec tudi problematiki mladoletnih migrantov brez spremstva.

Četudi zakorakajo le 1 meter od državne meje, za njih ne more biti odrejena takojšnja vrnitev v Slovenijo, ampak preidejo v takojšnjo oskrbo občine. V Gorici imamo vse njim namenjene strukture popolnoma zasedene. Dodaten problem pa je sedaj tudi odreditev izolacije za potrebe karantene. Nimamo več razpoložljivih prostorov.

Ziberna je tudi pisal predsedniku vlade, naj se v Furlaniji poišče dodatne ustrezne objekte. Breme oskrbe bo goriško občinsko blagajno letos stal kar dva milijona evrov. Oskrba mladoletnih migrantov brez spremstva je namreč, ne glede v kateri občini so nato nameščeni, v breme občine, kjer so bili prestrezeni. Goriška občina trenutno oskrbuje okrog 50 mladoletnih migrantov.

Ziberna sicer nasprotuje zaprtju maloobmejnih prehodov. Kot rešitev predlaga nadzor celotne mejne črte s pomočjo dronov, katerih sistem bi nato varnostnim organom pravočasno javil morebitne sumljive prehode državne meje.

Po vrsto letih prizadevanj, napovedih in obljubah je za slovenska narodna skupnost v Italiji napočil zgodovinski trenutek. Natanko ob stoti obletnici požiga Narodnega doma v Trstu je bil ob prisotnosti slovenskega in italijanskega predsednika, podpisan dokument, s katerim bo narodni dom prišel v last slovenske manjšine.

V sosednji Gorici bodo jutri obeležili dan, ko se je zaključila okupacija Titovih čet. Goriška občina je nedavno 12. junij 1945 dodala na seznam za občino pomembnih datumov.