Danes se katoličani in evangeličani spominjajo prihoda treh kraljev v Jezusovo rojstno mesto Betlehem. Po slovenskem ljudskem izročilu so za ta praznik značilni koledniki, ki se preoblečejo v svete tri kralje in hodijo po vaseh ter zbirajo darove za revne družine.

Ob 38. jubileju Kulturnega doma v Gorici so podelili vrsto priznanj zaslužnim zamejskim organizacijam in posameznikom. Posebno priznanje je prejel tudi nekdanji novogoriški župan Matej Arčon.

Predsednik Borut Pahor je v petek vročil Red za zasluge Rudiju Pavšiču, ki je bil več kot 20 let, do letošnje pomladi predsednik Slovenske kulturno-gospodarske zveze, za pravice in čim boljši položaj slovenske narodne skupnosti v Italiji pa si je prizadeval tudi na drugih funkcijah in organizacijah, ki jih je vodil, bil njihov član ali pobudnik, vseskozi pa je zagovornik dialoga.

V Kulturnem domu v Gorici so se sinoči veselili zaključka obnovitvenih del, ki so se pričela konec junija. Kljub posegom na zunanjosti in notranjosti skoraj 40 let stare stavbe ter dvorišču, se je program vseskozi odvijal nemoteno, je poudaril ravnatelj Igor Komel. To je bila druga največja naložba, za katero je denar prispevala Dežela FJK, potem ko so v 90. letih prejšnjega stoletja v Kulturnem domu uredili požarno varnost.

V izvajanje del je bilo čez poletje vključenih več kot 50 delavcev, ki se jim je Komel včeraj posebej zahvalil, zato da so lahko koristili sredstva pa so morali celo spremeniti dekret, a se je vse izšlo po načrtih. Načrtov pa s tem še ni konec. Kaj je naslednje na vrsti za obnovo, medtem ko letno sicer namenjajo okrog 50.000 evrov za redno vzdrževanje, ki je po Komelovem mnenju nujno in smotrno?

Kulinarika z vseh celin bo od danes do nedelje dostopna na enem mestu, na največji enogastronomski prireditvi v tem delu Evrope, to so Okusi ob meji-Gusti di frontiera, ki že podirajo rekorde v Gorici z več kot 400 stojnicami iz 54 držav.

Slovenska narodna skupnost v Italiji je izgubila svojo veliko predstavnico Lojzko Bratuž, ki je tudi častna občanka MONG. 84-letni literarni zgodovinarki in jezikoslovki sta bila velik zgled starša Ljubka Šorli in Lojze Bratuž, po katerem nosi ime tudi kulturni center v Gorici, kamor je pokojna Bratuževa rada zahajala. Kakšen pečat je pustila, smo vprašali predsednico Centra Franko Žgavec.

Skupaj z bratom Andrejem je bila blizu stranki Slovenske skupnosti, kjer se je želijo spominjati kot pričevalko ljubezni za lepo slovensko besedo in za sožitje, prizadevala si je, da slovensko književnost spoznajo tudi pripadniki italijanskega naroda, zaradi česar je bila deležna številnih priznanj v Italiji in Sloveniji. Žgavčeva je dodala: V zamejstvu pripravljajo žalno sejo, ki se je bodo udeležili tudi predstavniki novogoriške občine. Slednji se bodo preminuli častni občanki, naziv so ji podelili leta 2013, poklonili tudi z minuto molka na majski seji mestnega sveta. (foto: Primorski dnevnik)