• Facebook
  • Twitter
  • YouTube
  • Instagram
  • pw_czs
  • Facebook
  • Twitter
  • YouTube
  • Instagram
  • pw_czs

Škofijska karitas Koper nocoj pripravlja tradicionalno slovesno akademijo kot uvod v Teden karitas, ki pa za razliko od preteklih 26 let ne bo na dvorcu Zemono, ampak v dvorcu Lanthieri v Vipavi, kjer odpirajo tudi jubilejno 300. razstavo likovnih del, nastalih na 24. mednarodni likovni koloniji Umetniki za karitas avgusta na Sinjem vrhu nad Ajdovščino. Ravnateljica koprske karitas Jožica Ličen in voditeljica projekta Umetniki za karitas, ki prerašča v gibanje lepega in dobrega:

Izkupiček prodajne jubilejne razstave, ki bo z več kot 120 likovnimi deli do konca meseca na ogled v Vipavi, nato pa se seli v Gorico, bo namenjen mladim:

Aktivnosti se bodo nadaljevale v tednu karitas.

 

Letos že sedmo leto zapored obeležujemo dan slovenske hrane, že osmo leto pa poteka tradicionalni slovenski zajtrk, ko imajo otroci v osnovnih šolah in vrtcih zajtrk z živili iz lokalnega okolja. V novogoriški osnovni šoli Milojke Štrukelj so ga letos še posebej slovesno obeležili, pred 25. leti so se namreč med prvimi v Sloveniji vključili v projekt Zdrava šola.

je povedal ravnatelj Janez Kobe. Po tradicionalem zajtrku so učenci odšli na zelene površine za šolo in tam ter ob igrišču zasadili 25 avtohtonih dreves v čast 25. letnici projekta. Učenci 6.a so ob tem povedali:

Dan slovenske hrane je sicer posvečen ozaveščanju o pomenu lokalne hrane, ohranjenosti, poseljenosti, obdelanosti in urejenosti slovenskega podeželja, pomenu zajtrka pri zdravemu načinu življenja ter varovanju okolja in naravnih virov.

 

 

 

S slovesnostjo, poimenovano Poklon Postojnski jami, so včeraj zaključili celoletno obeleževanje 200-letnice odkritja notranjih delov v naši najbolj znani jami. Direktor Postojnske jame Marjan Batagelj je ob prireditvi poudaril trajnostni vidik upravljanja:

Postojnska jama vedno znova navdušuje obiskovalce. Tudi letošnjo leto bodo zaključili z rekordnim

obiskom, saj bodo predvidoma do konca leta zabeležili 1,3 milijona obiskovalcev, med njimi so na prvem mestu Italijani, Nemci, Korejci in nato Slovenci.

Jubilejno leto so zaznamovali z odprtjem prenovljenega perona, poimenovanega po Luki Čeču. Med

največjimi letošnjimi naložbami je tudi prenova tehnološko zastarelega voznega parka, jamskih vlakcev, ki je ocenjena na dva milijona evrov.

V prihodnjih dveh letih želijo Klasični kras skupaj s Postojnsko jamo vpisati na Unescov poskusni

seznam naravne dediščine. To pa jim bo uspelo le, če bo poleg trajnostno naravnanega upravljanja z jamo tako naravnana tudi njena okolica.

 

Vse bolj prepoznaven za Vipavsko dolino postaja Pohod po Vertovčevih poteh, ki ga v Društvu označujejo kot največji tovrstni turistični dogodek v regiji, saj je odziv vsako leto izjemen, obiskovalci pa se že med letom vračajo k ponudnikom, ki so jih spoznali na tej poti. Tudi letos pričakujejo nekaj tisoč pohodnikov, je povedala podpredsednica Duštva Matija Vertovec, Sanda Hain:

Prav tako se med letom trudijo, da so poti vzdrževane.

Pohod v spomin na vipavskega rojaka in prvega slovenskega vinskega strokovnjaka Matijo Vertovca poteka skozi vasi in vinograde na Vipavskih gričih. Pot zahteva okoli 5 ur nezahtevne hoje. Ker bo letos pohod na volilno nedeljo, bo urnik drseč, zagotavljajo organizatorji.

 

 

 

Po topli jeseni vremenoslovci za prihodnje dni vedarle napovedujejo ohladitve. Na našem najvišjem smučišču na Kaninu so se sicer ravno poslovili od poletne sezone, ki so jo zaključili pred tremi tedni, na otvoritev zimske pa še čakajo, kot je povedal vršilec dolžnosti direktorja zavoda Sončni Kanin, Marijan Skornišek:

Poletna sezona je tudi letos privabila številne obiskovalce, tako kot zimska, našteli so namreč 30.000 obiskovalcev

Sneg je pobelil kaninske strmine zadnje oktobrske dni, a se zaradi previsokih temperatur ni obdržal, računajo pa da bodo prihodnji teden že odprli letošnjo zimsko sezono.

 

Z današnjim dnem se v Vipavski dolini začenjajo tradicionalni, že 20. Vinski hrami Vipavske doline med martinom in božičem. V tem času bo vrata svojih kleti odprlo več kot 70 vinarjev iz 22 krajev po dolini, na voljo bo preko 30 različnih dogodkov. Nad sklopom prireditev že vsa leta bdi Razvojna agencija ROD Ajdovščina, kjer so veseli, da so se jim letos pridružili tudi kraji v Spodnji Vipavski dolini. Direktorica ROD Brigita Habjan Štolfa:

Organizirana martinovanja z blagoslovi vin jutri pripravljajo v Ložah in Ozeljanu ter v Vipavi in Bukovici skupaj s tradicionalno furengo, prihodnjo soboto bodo martinovali tudi v vipavski kleti 1894, v petek, 23. novembra, pa bo v vipavski vinoteki na delavnici spajal vina in kulinariko najboljši slovenski sommelier Martin Gruzovin. Zadnja leta se niza prireditev udeležuje prek 5.000 obiskovalcev.

Dogodkom se pridružujejo nekatera gostišča, ki bodo v tem času ponujala martinove jedi. Svojo martinovo destinacijo si lahko izberete v letošnji zloženki.

Klet Brda, ki je lani martinovala v znamenju 60-letnice, je letos ponovno povabila poslovne partnerje, ki so se zbrali včeraj, danes pa se bodo na tradicionalnem martinovanju na Dobrovem družili še zadružniki. Direktor Silvan Peršolja je naštel sodelovanje s 400 kmetijami na 1000 hektarov vinogradov:

Kar se odraža tudi v optimizmu vinogradniških družin, ki širijo vinograde in prenašajo dejavnost na mlade. Tako obilnega letnika sicer ni bilo od leta 2007, še dodaja Peršolja.

 Že dolgo v kleti stavijo na rebulo in njeno kakovost je znova potrdila nagrada na najuglednejšem tekmovanju Decanter.

 

 S prejemom priznanja v Londonu se je povečalo tudi povpraševanje po tem vinu v priznanih tujih restavracijah, ki je preseglo pričakovanja Kleti Brda. Ob tem se zavedajo, da to pripomore tudi k prepoznavnosti teritorija.

 

 Kakšni so še izzivi, ki jih zastavljajo v največji vinski kleti?

 

 Brez povezovanja bo namreč težko Slovenijo postavit na svetovni vinski zemljevid, je prepričan Peršolja.

 

 

Več kot stoletna zgodba solkanskih mizarjev, ki so bili nekdaj znani po svojih spretnih izdelkih širše v takratni Jugoslaviji in Italiji, bo od danes ostala zapisana tudi v zborniku, ki je pravzaprav prva samostojna publikacija o tej slavni veji zgodovine v Solkanu. Živel je tod mizarjev rod na 250 straneh vsebuje pričevanja mizarjev, ankedote, poglede na razvoj mizarstva v preteklosti in še veliko več. Zbornik je pripravilo Rezbarsko, intarzijsko in restavratorsko društvo Solkan, predsednik Joško Markič:

Svoj vrh je solkansko mizarstvo mizarstvo doseglo na prelomu prejšnjega stoletja, ko je bilo v kraju okoli 350 mizarjev.

Zbornik se pridružuje drugim projektom društva: obeležje mizarjem, Muzejska zbirka Stara solkanska mizarska delavnica in Muzejske tablice na hišah, kjer so včasih bile mizarske delavnice.

 

Stran 1 od 45

Studio

  • E-pošta: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.

    V ŽIVO: 05 330 28 28

    SMS: 041 760 300

Program

Oglaševanje

  • Marketing

    05/3302833

    E-pošta: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.

Kontakt

Kromberk, Industrijska cesta 5
Nova Gorica, 5000
+386 5 330 28 33