
Vanja Trkman
Na Goriškem ne bomo več imeli predstavnika v Evropskem parlamentu. Na včerajšnjih volitvah smo odločili: Milan Zver, Romana Tomc in Franc Bogovič s skupne liste SDS in SLS, Irena Joveva in Klemen Grošelj, LMŠ, Milan Brglez in Tanja Fajon, SD ter Ljudmila Novak, Nsi, bodo zastopali Slovenijo v Evropskem parlamentu za naslednjih pet let. Patricija Šulin, ki je do sedaj kot edina zastopala Goriško v prejšnjem mandatu, tokrat na 3. mestu skupne liste ni zbrala dovolj glasov:
Šulinova še en mesec ostaja v Bruslju, nato pa se vrača na svoje nekdanje delovno mesto, na novogoriški FURS. Se bo sedaj posvetila domači politiki?
Za evropski stolček se je potegoval Matjaž Nemec, ki je na listi SD kandidiral na drugem mestu, a ga je s preferenčnimi glasovi prehitel strankarski kolega Milan Brglez, ki ga je stranka uvrstila na 4. mesto.
Pred pragom evropskega parlamenta pa je ostala Stranka Alenke Bratušek, kjer je ob nosilki Angeliki Mlinar, na osmem mestu nabiral glasove Novogoričan Andrej Šušmelj:
Kot še dodaja, pa je stranka ALDE, ki ji SAB tudi pripada, na teh volitvah veliko pridobila. Tokratnih volitev se je v primerjavi s prejšnjimi udeležilo nekoliko več volivcev, dobrih 28 odstotkov, v naši regiji so že tradicionalno v večjem številu odšli na volitve na Tolminskem, ki je s skoraj 35 % udeležbo v vrhu države in na Ajdovskem, kjer se je volitev udeležilo dobrih 33 %. V najnižjem številu, a še vedno nad slovenskim povprečejm, pa so se volitev udeležili v volilni enoti Sežana. Na Sežanskem je tudi, tako kot v volilnem okraju Nova Gorica center slavila stranka SD, medtem ko je v vseh ostalih okrajih zmagala skupna lista SDS in SLS, ki je tudi na državni ravni zbrala največ, preko 26 odsotokov glasvo volivcev.
Za okrog 250 članov Smučarskega kluba Gorica bo odslej trening mogoč tudi v slabem vremenu, saj so včeraj v Kromberku, nad klubskimi prostori, prerezali trak novi pridobitvi, pokriti telovadnici. Predsednik kluba Goran Miškulin:
Da je pomanjkanje stanovanj problematika številka 1 v mestni občini Nova Gorici, se je odrazilo včeraj tudi na seji mestnega sveta, ob sprejemanju poročila Stanovanjskega sklada. Lani ste pridobili eno samo stanovanje, sklad ne opravlja vloge, kot bi jo moral, so med drugim svetniki očitali direktorju Stanovanjskega sklada, Tomici Dumančiču, ki je poudaril:
Poleg tega, še poudarja, občina nima zemljišč, denarja za nakup ni. Sklad sicer pridobi nekaj manj kot 700.000 evrov iz neprofitne najemnine, kar pa ne zagotavlja virov za nakup parcel. Stanovanjski sklad že dolgo ne izpolnjuje funkcije, ki bi jo moral, pa meni novogoriški župan Klemen Miklavič, ki obenem izpostavlja:
Na vidiku je sedaj možnost za okoli 120 stanovanj na kompleksu nekdanjega Primorja, na Majskih poljanah, kjer je upravitelj objavil vabilo k dajanju zavezujočih ponudb za nepreminčnine, ki se prodajajo v paketu z izhodiščno ceno 2,7 milijona evrov.
V kolikor bodo uspešni, bodo tam tudi neprofitna stanovanja, dodaja novogoriški župan.
Njegova bibliografija obsega skoraj 2.500 enot, med njimi številne knjige, pet desetletij se je posvečal preučevanju različnih vidikov zgodovine slovenske zahodne meje, še vedno pa aktivno spremlja dogajanje na tem in tudi širšem območju, ki ga je vselej zanimalo. Gre seveda za upokojenega prof. dr. Branka Marušiča, neutrudnega raziskovalca, ki mu sodelavci ZRC SAZU v Novi Gorici ob 80. letnici poklanjajo Marušičev zbornik - Zgodovinopisec zahodnega roba
je povedala vodja novogoriške postaje ZRC SAZU, Danila Kumar Zuljan. Poleg njih pa številne druge, saj je prispevke za monografijo prispevalo kar 26 slovenskih in tujih zgodovinarjev. Zbornik uvedejo prispevki uredniškega odbora, kjer so poleg Kumar Zuljanove še Petra Svoljšak, Oto Luthar in Petra Kolenc:
Monografija, izdaja v neformalni seriji zbornikov, posvečeni zaslužnim profesorjem,zgodovinarjem, predstavlja doprinos različnih generacij zgodovinarjev k izvirnim znanstvenim spoznanjem o zgodovini primorskega prostora ter zajetno Marušičevo bibliografijo. Sam skromno pove, da ga je zbornik presentil
Saj tudi še vedno pri 81 letih še vedno piše – trenutni projekt je Zbornik Solkanska pismenost, kjer bodo zbrani vsi pisci, kakorkoli povezani s Solkanom.