Že sedaj si je v prostorih, kjer deluje solkansko Rezbarsko, intarzijsko in restavratorsko društvo mogoče ogledati dokaze o nekdaj zelo razviti mizarske obrti v tem kraju, s čimer želijo tudi ohraniti in prenesti znanje starih mizarskih veščin za prihodnje generacije.

„Potrebna je le ena iskra, da zaneti požar. Potrebnih je več kot sto let, da se gozd obnovi,“ pozivajo v občni Miren-Kostanjevica k skupnemu pogozdovanju. Bolj kot se bliža akcija sajenja dreves na Cerju, več je sadik, za katere so posamezniki, društva in organizacije iz Slovenije in tujine že donirali. Doslej se je v kampanji Drevo za Cerje steklo več kot 7000 evrov za ponovno ozelenitev po avgustovskem požaru in obnovo suhogradnih kraških zidov. V.d. direktorice Turizem Miren-Kostanjevica Ariana B.Suhadolnik je dejala, da je vse pripravljeno za posaditev novih dreves v Drevored hvaležnosti, ki smo ga sooblikovali tudi Robinovci.

Akcijo bodo v nedeljo 24. novembra vodili tudi svetovalci Zavoda za gozdove Slovenije. Na prizadetem območju načrtujejo v dveh letih postopno zasaditi 10.000 novih dreves, del pokrajine bodo tudi posejali. Obvezne prijave zbirajo na Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.. Akcija se bo pričela ob 9. uri pred Pomnikom miru, udeleženci pa naj orodje prinesejo s seboj. 

Veliko dvorano novogoriške mestne hiše so sinoči napolnili gledalci, ki so želeli spoznati upokojenega diplomata, politika, pisca Jožeta Šušmelja, doma s Trnovske planote, kot sta ga v dokumentarnem portretu posnela Erika in Jure Škrlep, v produkciji Slovenskega programa Deželnega sedeža RAI za Furlanijo–Julijsko krajino, urednica Martina Repinc.

Premierni projekciji je sledil pogovor Jožeta Šušmelja, Tomaža Vuge in Branka Marušiča o novogoriški občini v 70. letih, obdobju pospešenega razvoja, gradnje in odpiranja meja ter sodelovanja z Gorico, kar so omogočili tudi Osimski sporazumi. Jože Pirjevec, eden od sogovornikov v dokumentarnem portretu „Jože Šušmelj - Pot diplomata“, pa je dejal: Ogledati si ga bo mogoče v slovenskem programu RAI. V letih 1974–1982 je bil Šušmelj predsednik Skupščine Občine Nova Gorica, nato podpredsednik slovenske skupščine in vodja delegatov iz Slovenije v zveznem zboru SFRJ. Devet let je preživel v Trstu kot jugoslovanski in slovenski generalni konzul in štiri leta kot minister svetnik na slovenskem veleposlaništvu v Rimu. Je tudi pisec številnih knjig.

Včeraj so v Spodnjem Lokovcu zakurili oglarsko kopo, s čimer ohranjajo tradicijo teh krajev in si izmenjujejo izkušnje s člani srbskega društva Sloga. Z njim sta se povezala Potencial Inštitut in KTD Lokovec v okviru aktivnosti projekta Artehgal. Ta skozi celo leto brezplačno izobražuje in usposablja pripadnike ranljivih skupin in priseljence iz držav nekdanje Jugoslavije, da bi se lažje vključili v družbo in zaposlili. Direktorica Potencial, Inštituta za revitalizacijo podeželja, Lilijana Brajlih.

Čeprav so med njimi nekatere razlike, pa si lahko z izmenjavo izkušenj tudi medsebojno obogatijo znanje. Kako se kuha oglje, si je mogoče ogledati na domačiji Miroslava Šuligoja Bremca. Pridobljeno oglje bodo namenili predvsem kovačem, pojasnjuje Brajlihova:

Pred 75. leti je v taboriščih v okolici Barija donela slovenska pesem iz grl številnih primorcev, ki so se kot vojni ujetniki zvečer zbirali in peli, med njimi je uveljavljeni skladatelj Rado Simoniti izbral 40 pevcev, in tako je bil ustanovljen zbor, poimenovan po primorskem pesniku Srečku Kosovelu. Prvi uradni koncert zbora v Bariju, ki je napovedal uspešno delovanje moškega pevskega zbora, bodo obeležili to nedeljo s koncertom v Lokavcu. Predsednik zbora, Martin Gregorc

Zbor, ki je ob 70. letnici delovanja prejel tudi red za zasluge predsednika Boruta Pahorja za uresničevanje kulturnega poslanstva z uspešnim uveljavljanjem slovenskega zborovskega petja in krepitev narodne zavesti, v letošnji sezoni šteje 27 članov. Ključno se jim zdi pridobivanje mlajših članov, zato razmišljajo o ustanovitvi mladih kosovelovcev. Pred dvema letoma je na mesto zborovodje stopil Andrej Makor, ki je o nedeljskem koncertu napovedal

Kot še dodaja, bo koncert sestavljen iz 4 sklopov, ob koncu pa se jim pridružil Vlado Kreslin, s katerim so kosovelovci sodelovali pri snemanju njegove skladbe, ob koncu pa ne bo manjkala himna Bori Srečka Kosovela.

 

Po treh letih se zaključuje mednarodni projekt ALPFOODWAY, v katerem so bili partnerji osredotočeni na dediščino prehrane v alpskem prostoru. Danes so se zbrali na konferenci v Vidmu, kjer je tudi vodja projekta na ZRC SAZU, raziskovalni postaji iz Nove Gorice, dr. Špela Ledinek Lozej.

Dosedanje delo je 14 partnerjev izvajalo v štirih sklopih: Pri drugem sklopu, ki ga je vodila RRA severne Primorske, so tržno ovrednotili alpsko prehransko dediščino, pri tretjem pa so se prek delavnic posvečali medgeneracijskemu prenosu znanja o krajevnih jedeh (na sliki): Kot enega ključnih rezultatov Ledinek Lozejeva izpostavlja pripravo listine in vizije prehranske dediščine.