Zala Kralj in Gašper Šantl sta v torek, 14. maja, s svojo skladbo Sebi, Slovenijo ponovno postavila na finalni zemljevid letošnje Evrovizije. Res je, nista tipična izvajalca, ki bi svojo uvrstitev zaslužila s šovom, plesalci, perjem in bleščicami. Sama, v svojem svetu, sta se približala ljudem s čutno skladbo, katere sporočilo je, da ostaneš sebi zvest, ne glede na to, kaj ti veli okolica. Evropa je njuno iskrenost kupila in ju nagradila z uvrstitvijo v finalni večer, ki se bo zgodil danes. Del sklepnega dejanja že 64. tekmovanja za Pesem Evrovizije bosta tudi sama, čeprav se je na prvi pogled zdelo, da jima je za vse skupaj res vseeno, pa vendar temu ni tako.

»Midva rada izražava svoje mnenje, vendar ljudje raje najprej razumejo slabo, kot dobro. Žal mi je, da so ljudje tako razumeli. Zdi se mi, da bova mogla vedno povedati to kar si misliva in se osredotočati na dobre stvari, namesto na slabe,« je povedala Zala Kralj na tiskovni konferenci, ki sta jo z Gašperjem sklicala dan po uvrstitvi v finalni večer tekmovanja.

»Problem je, ko hočeš ljudem pokazati, kako velik je ta evrovizijski šov, da je zraven tudi nekaj slabih stvari, ljudje pa potem vse skupaj vzamejo, kot da je celotna izkušnja slaba. Midva želiva predvsem tistim, ki ne bodo nikoli stali v zaodrju Evrovizije, pokazati, kaj vse se dogaja. Super je biti na oranžni preprogi, ko te ljudje sprašujejo in postavljajo vprašanja. Vendar je malo manj prijetno dejstvo, ko vidiš ljudi, ki ti nosijo pijačo in odnašajo tvoje smeti in se počutijo ponižno, ti pa si tam na preprogi in si zaradi tega več vreden. To sva želela povedati in ne to, da nama tukaj ni všeč, ali pa da si ne želiva biti na Evroviziji. Če ne bi želela biti tukaj, se ne bi prijavila na Emo. Žal nama je, vendar želiva predstaviti vse plati, videti pa je, da ljudje znajo videti samo slabo. Izjemno sva hvaležna, da sva del tega in da imava možnost predstaviti svojo glasbo širši publiki, saj si tega najbolj želiva,« nadaljuje Zala.

»Definitivno je poanta v tem, da kot izvajalec izražaš svoja čustva, tudi ko je vse skupaj težko. Je pa res da je očitno, da so mediji toliko neusmiljeni, da je včasih mogoče bolje malo paziti na določeno fraziranje določenih občutkov,« pove Gašper Šantl.

Ob 21.00 uri boste lahko spremljali prenos na prvem programu Televizije Slovenija, uro poprej pa si boste lahko ogledali enourno oddajo Reportaža iz Tel Aviva, kjer boste lahko preverili celotno zakulisje letošnjega dogajanja na tekmovanju za Pesem Evrovizije. Tekmovanje bosta komentirala Andrej Hofer in Lea Sirk, naša lanskoletna predstavnica pa bo sporočila tudi točke naše strokovne žirije in telefonskega glasovanja. Zala Kralj in Gašper Šantl bosta s skladbo Sebi nastopila kot deseta po vrsti.

V velikem finalnem večeru pesmi Evrovizije se bo za zmago borilo 26 držav, med spremljevalnim programom pa bo nastopila tudi Madonna. Zmago, tako sedma sila, kot stavnice, napovedujejo Nizozemski, sledijo ji Avstralija, Švica, Švedska in Italija. Slovenijo v tem trenutku stavnice uvrščajo na 20. mesto. Kaj se bo dejansko zgodilo, bomo videli že prav kmalu.

Odlomke nastopov, ki vas čakajo v današnjem večeru, si oglejte spodaj. Trenutke iz zakulisja lahko danes še vedno spremljate na naših družabnih omrežjih, še enkrat pa si lahko pogledate tudi nastop evrovizijskih predstavnikov RTV Slovenija.

V Coroninijevem dvorcu v Šempetru so v četrtek premierno predvajali film Od Franje in nazaj, ki pripoveduje zgodbo partizana, danes 92-letnega Marjana Justina Grosarja iz Šempetra, kjer se je z njim srečal njegov sokrajan, režiser Bojan Maraž, ko je iskal podatke o Grosarjevem nečaku, slikarju Slavku Furlanu, o katerem je pred leti že posnel dokumentarni film. O svojem zadnjem delu pa je Maraž po domači premieri povedal.

Film je sestavljen iz treh delov, od Grosarjevega otroštva do odhoda med partizane, kjer je izgubil nogo in postal vojni invalid, opisuje svoje okrevanje v partizanski bolnici Pavla v Trnovskem gozdu, v drugem delu je predstavljen mesec in pol bivanja in skrivanja v bolnici Franji, kar je najdlje med vsemi ranjenci, tretji del pa je usmerjen v obdobje po 2. sv. vojni vojni in sedanjost. Film je Marjo, kot ga kličejo stari znanci, posvetil spominu na dve veliki ženski, zdravnici Pavlo in Franjo, po katerih nosita ime vojni bolnišnici, obe pa sta se med vojno ustavili tudi v Šempetru. Ko bo filmsko gradivo dodelano še s tehničnega vidika... To so namreč še zadnji živeči pričevalci tega zgodovinskega obdobja, ki ga raziskujejo in dokumentirajo tudi Rusi, zato so tudi slednji hkrati z Maražem posneli Marjana Grosarja. „To je pripoved malih ljudi z velikim srcem“, lahko preberemo na filmskem platnu.