Potem, ko je novogoriška občina od Ministrstva za obrambo prevzela manjšo stavbo na Sabotinu, jo je novi najemnik začel preurejati v muzej. Bogdan Potokar je iz objekta, kjer je tudi gostinski lokal, v sosednjega prenesel celotno muzejsko zbirko predmetov iz prve svetovne vojne:

Novogoriška občin je za obnovo objekta pridobila evropska sredstva, zato ima z njim še velike načrte. Sedanji muzejski zbirki iz 1. svetovne vojne bi rada dodala novo, ki bo prikazovala rastlinske in živalske vrste iz območja Sabotina.

Sabotin je sicer tudi v letošnjem letu zelo dobro obiskan. V tamkajšnjem muzeju in kavernah, pravem muzeju na prostem, so doslej našteli že preko 60.000 obiskovalcev. Potokar pa je povedal, da skoraj ni dneva, ko jih ne bi obiskali tudi obiskovalci z avtobusi. Posebno je vesel mladih obiskovalcev, ki so vse bolj množični obiskovalci v strukturi domačih in tujih gostov.

 Nove pridobitve se veselijo v Komornem zboru Grgar – Nova Gorica, ki je po dvanajstih letih delovanja izdal prvo zgoščenko z naslovom Ledeni utrinki. 12 skladb skandinavskih in baltskih skladateljev na zgoščenki so predstavili na nedavnem koncertu v sklopu Škrabčevega leta v samostanski dvorani na Kostanjevici. Zborovodja Andrej Filipič:

Zbor, ki ga sestavlja 25 do 30 članov, je v dvanajstih letih nanizal številne uspehe, med katerimi Filipič izpostavlja:

Do konca leta načrtujejo še dve predstavitvi zgoščenke, in sicer v Markovcih pri Ptuju in v Kopru.

Članice in člani društva proti raku dojk Posočje so v soboto že četrto leto zapored v Tolminu pripravili prireditev MIDO-miganje za zdrave dojke. Nabito polna športna dvorana žensk iz celotnega Posočja se je prepustila različnih vodenim vadbam, s katerimi poudarjajo, da je polovico raka dojk mogoče preprečiti z zdravim slogom življenja, kar vključuje tudi gibanje. Srečanje je namenjeno tudi druženju in medsebojni podpori, je povedala predsednica društva Barbara Klinkon.

Statistika za ženske v Posočju pa ni nič kaj spodbudna. Medtem ko je obolevnost približno enaka kot slovensko povprečje, torej 120 na 100 000 žensk, pa umrljivost tod znaša kar 50 na 100 000, medtem ko je slovensko povprečje 39.8. Katere so še druge težave rakavih bolnic v Posočju? Klinkonova pojasnjuje:

Da bi bila pregledanost žensk večja, si prizadevajo za mobilni mamograf, s katerim bi preventivne preglede približali tudi oddaljenim ženskam v Posočju, posebej Trenti. Ker jim država doslej še ni prisluhnila, so v soboto začeli z zbiranjem podpisov pod peticijo, s katero želijo mobilno enoto pripeljati v Posočje. Donacije, zbrane na prireditvi, bodo že tradicionalno namenili brezplačnim ultrazvočnim preiskavam dojk.

Škofijska karitas Koper nocoj pripravlja tradicionalno slovesno akademijo kot uvod v Teden karitas, ki pa za razliko od preteklih 26 let ne bo na dvorcu Zemono, ampak v dvorcu Lanthieri v Vipavi, kjer odpirajo tudi jubilejno 300. razstavo likovnih del, nastalih na 24. mednarodni likovni koloniji Umetniki za karitas avgusta na Sinjem vrhu nad Ajdovščino. Ravnateljica koprske karitas Jožica Ličen in voditeljica projekta Umetniki za karitas, ki prerašča v gibanje lepega in dobrega:

Izkupiček prodajne jubilejne razstave, ki bo z več kot 120 likovnimi deli do konca meseca na ogled v Vipavi, nato pa se seli v Gorico, bo namenjen mladim:

Aktivnosti se bodo nadaljevale v tednu karitas.

Letos že sedmo leto zapored obeležujemo dan slovenske hrane, že osmo leto pa poteka tradicionalni slovenski zajtrk, ko imajo otroci v osnovnih šolah in vrtcih zajtrk z živili iz lokalnega okolja. V novogoriški osnovni šoli Milojke Štrukelj so ga letos še posebej slovesno obeležili, pred 25. leti so se namreč med prvimi v Sloveniji vključili v projekt Zdrava šola.

je povedal ravnatelj Janez Kobe. Po tradicionalem zajtrku so učenci odšli na zelene površine za šolo in tam ter ob igrišču zasadili 25 avtohtonih dreves v čast 25. letnici projekta. Učenci 6.a so ob tem povedali:

Dan slovenske hrane je sicer posvečen ozaveščanju o pomenu lokalne hrane, ohranjenosti, poseljenosti, obdelanosti in urejenosti slovenskega podeželja, pomenu zajtrka pri zdravemu načinu življenja ter varovanju okolja in naravnih virov.

S slovesnostjo, poimenovano Poklon Postojnski jami, so včeraj zaključili celoletno obeleževanje 200-letnice odkritja notranjih delov v naši najbolj znani jami. Direktor Postojnske jame Marjan Batagelj je ob prireditvi poudaril trajnostni vidik upravljanja:

Postojnska jama vedno znova navdušuje obiskovalce. Tudi letošnjo leto bodo zaključili z rekordnim

obiskom, saj bodo predvidoma do konca leta zabeležili 1,3 milijona obiskovalcev, med njimi so na prvem mestu Italijani, Nemci, Korejci in nato Slovenci.

Jubilejno leto so zaznamovali z odprtjem prenovljenega perona, poimenovanega po Luki Čeču. Med

največjimi letošnjimi naložbami je tudi prenova tehnološko zastarelega voznega parka, jamskih vlakcev, ki je ocenjena na dva milijona evrov.

V prihodnjih dveh letih želijo Klasični kras skupaj s Postojnsko jamo vpisati na Unescov poskusni

seznam naravne dediščine. To pa jim bo uspelo le, če bo poleg trajnostno naravnanega upravljanja z jamo tako naravnana tudi njena okolica.